|
BHAT, K. S., BACHHIESL, U.
Praktičnost pasovne obnovljive energije v Indiji
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2017, 61
Indija se, tako kot mnogo drugih držav po svetu, kjer postaja eden pomembnejših dejavnikov energetska tranzicija s čim manj škode za gospodarstvo. Indijski energetski sektor je zelo ogljično intenziven, saj zagotavljajo 70% celotne proizvedene električne energije v termoelektrarnah na premog. Obnovljivi viri zavzemajo okoli 15% celotne energije. Dostopnost energetov, skupaj s številnimi drugimi dejavniki, predstavlja glavno oviro za prehod v uporabo čiste energije. Zaradi majhnih sezonskih nihanj v porabi električne energije za pokrivanje pasovne energije skrbijo s poceni energijo iz premogovnih termoelektrarn, medtem ko za pokrivanje konic skrbijo plinske elektrarne. Mit, da z obnovljivimi viri ni mogoče zadostiti potrebam po pasovni energiji, se je razširil in sprejel predvsem zaradi nestalne narave obnovljivih virov. V nekaterih študijah je prikazan optimističen prehod na 100% energije iz obnovljivih virov v prihodnjih desetletjih. V energetskem sektorju, ki v večini temelji na ogljiku, kot je to primer v Indiji, je pojem »pasovne energije« velika in močna ovira, saj zagotavljanje pasovne energije predstavlja pomemben dejavnik, ki neposredno vpliva na gospodarstvo države. V prispevku so prikazana razmišljanja, ali je v Indiji mogoče zagotavljati pasovno energijo iz obnovljivih virov, in izzivi, povezani s tem.
BACHHIESL, U., KORDASCH, N.
Razvojni scenariji za e-mobilnost v Evropi
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2017, 73
Članek prikazuje različne razvojne scenarije električne mobilnosti v Evropi. Analiza začetnega stanja kaže, da ključni dejavniki, kot so podnebne spremembe ali odvisnost od nafte, kar kličejo po spodbujanju e-mobilnosti v Evropi. Na ta razvoj vplivajo zadani cilji Evropske unije glede alternativnih prevozov. Še več, predstavljeni so bili temeljni vidiki e-mobilnosti, kot so prednosti in slabosti električnih vozil, različne vrste vozil ali baterij in različni načini polnjenja. S pomočjo zadnjih prodajnih številk je evropski trg električnih avtomobilov razdeljen na baterijska električna vozila (BEV) in plug-in hibridna električna vozila (PHEV) in je prikazan za vsako državo za leta od 2011 do 2015. Na podlagi teh podatkov je poteka poglobljena raziskava spodbujanja in podpornih ukrepov v teh držav na področju e-mobilnosti. Globalni cilji e-mobilnosti (IEA2DS, IEA4DS, Pariška deklaracija) so pretvorjeni v evropske cilje. V zvezi s temi cilji so razviti trije različni scenariji. Ti scenariji opisujejo rast trga električnih vozil od leta 2016 do leta 2030 in temeljijo na dejanskih številih električnih vozil med leti 2011 in 2015. Zahvaljujoč omenjenim scenarijem lahko prikažemo število električnih vozil za vsako državo in za vsako leto do leta 2030. Z uporabo obstoječega modela je izračunana poraba električne energije v električnih vozil in prikazana glede na celotno porabo energije v državah za vsako leto do leta 2030.
|