|
|
BONE, G., RUDEŽ, U., MIHALIČ, R.
O identifikaciji parametrov sinhronskega generatorja med obratovanjem z uporabo linearnega ekvivalenta
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2017, 157
V članku je obravnavana zmožnost identifikacije parametrov sinhronskega generatorja iz dinamičnih meritev na priključnih sponkah z uporabo linearnega ekvivalenta. Predstavljena je metoda, ki to izvede z izčrpnim pregledovanjem. Uporabljeni model generatorja ima po dve dušilni navitji na vsaki od osi rotorjev. Ker so meritve izvedene na priključnih sponkah je dinamika rotorjevega kota in vrtilne hitrosti nepoznana. Za namen študije se je simuliralo delovanje sinhronskega generatorja priključenega na togo mrežo. V simulaciji se je vzbujalna napetost stopničasto spremenila. Za iskanje parametrov sinhronskega generatorja je bilo uporabljeno izčrpno preiskovanje možnih parametrov, saj se s to metodo lahko najde vse možne kombinacije parametrov, ki zadovoljujejo kriterije identifikacije. Ob ugotovitvi, da nekateri parametri ne vplivajo na nekatere merjene signale, se je pojavila možnost uporabe razcepljene identifikacije. Brez omenjene razcepitve izčrpna metoda iskanja ne bi bila izvedljiva. Ker je bilo v študiji ugotovljeno, da zelo različni parametri dajejo zelo podobne rezultate za dinamične signale avtorji zaključijo, da parametrov modela generatorja osmega reda ne moremo identificirati z identifikacijskimi metodami, ki uporabljajo linearne ekvivalente.
RUDEŽ, U., MIHALIČ, R.
Analiza vpliva umestitve predvidene SVC naprave v slovenski elektroenergetski sistem s stališča dušenja ENTSO-E med-sistemskih nihanj
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2017, 191
V procesu načrtovanja morebitnih bodočih investicij v slovenski elektroenergetski sistem se je pojavila potreba po obsežni analizi vplivov naprave iz družine FACTS na dušenje nizkofrekvenčnih med-sistemskih nihanj v ENTSO-E kontinentalni interkonekciji, in sicer statičnega var kompenzatorja (SVC). Po prvotni zamisli bi bila SVC naprava predvidena ureditvi lokalnih stacionarnih napetostnih razmer na 220 kV in 400 kV napetostnih nivojih v regiji. Ker napravo odlikuje hiter dinamičen odziv, je bilo smiselno preveriti tudi možnost uravnavanja razmer v širši električni okolici, torej na obratovanje ENTSO-E interkonekcije, katerega del je tudi slovenski elektroenergetski sistem. Analiza je bila izvedena na kompleksnem modelu omrežja za analizo dinamičnih pojavov, sestavljenega iz javno dostopnega ENTSO-E modela ter interno izdelanega (ter v preteklosti preverjenega) modela elektroenergetskega sistema Slovenije. Modeliranje omenjene naprave je bilo izvršeno na podlagi objavljenih raziskovalnih publikacij tako tujih kot domačih raziskovalcev. Z upoštevanjem preproste regulacijske strategije so rezultati v splošnem pokazali na pozitiven vpliv na stabilnost za majhne motnje ter identificirali tista med-sistemska nihanja, katerih dušenje je mogoče z napravo, priključeno na visokonapetostno omrežje Slovenije, uspešno dušiti.
RUDEŽ, U., MIHALIČ, R.
MOŽNOSTI ZA POSODOBITEV ZAŠČITE PODFREKVENČNEGA RAZBREMENJEVANJA V SLOVENSKEM ELEKTROENERGETSKEM SISTEMU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 19
Hiter razvoj komunikacijske in računalniške tehnologije se v zadnjih desetletjih koristno izrablja na večini tehničnih področij za posodabljanje raznih mehanizmov delovanja ter delovnih procesov. To velja tudi za vodenje elektroenergetskega sistema in njegovo zaščito. Kljub temu pa avtorji ugotavljajo, da je ponekod v tujini uvajanje moderne tehnologije hitrejše kot v Sloveniji. V primeru nenadnih izpadov večjih proizvodnih enot v elektroenergetskem sistemu ter posledično nastanka kritičnih podfrekvenčnih razmer je za dober vpogled v resnost razmer in ugotovitev ustreznih ukrepov nujno potreben centraliziran mehanizem, katerega implementacija v sistem je mogoča zgolj z uporabo globalnih meritev sistemskih spremenljivk (npr. uporaba WAMS in GPS tehnologije). Zaščita podfrekvenčnega razbremenjevanja je v takšnih primerih velikokrat zadnje sredstvo za preprečevanje popolnega razpada sistema. Zato je ustreznost njenega delovanja velikega pomena, tako iz tehničnega kot tudi ekonomskega stališča. Ker je v slovenskem elektroenergetskem sistemu shema podfrekvenčnega razbremenjevanja še vedno na tradicionalni ravni kljub že vgrajenim naprednejšim podfrekvenčnim relejem, avtorji v članku povzemamo znane metodologije iz tega področja, ki ponujajo precej uporabnih možnosti za posodobitev obstoječe sheme na tako imenovano adaptivno raven, ki je ponekod po svetu že v obratovanju.
|