KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015
KOMUNALNA ENERGETIKA 2015, _.
CIP in ISBN 2015
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 00
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Univerzitetna knjižnica Maribor
338.465:620.9(082)
MEDNARODNO posvetovanje Komunalna energetika (24 ; 2015 ; Maribor)
24. mednarodno posvetovanje Komunalna energetika, 12. do 14. maj 2015, Maribor, Slovenija [Elektronski vir] = 24th International Expert Meeting Power Engineering, May 12th to 14th 2015, Maribor, Slovenia. - Elektronska knjiga. - Maribor : Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, 2015
Svetovni splet
Način dostopa (URL): http://ke.powerlab.uni-mb.si/arhiv/clanki.aspx?id=7 (Vsebina dostopna z uporabniškim imenom in geslom)
ISBN 978-961-248-483-5
COBISS.SI-ID 82466049
KOMUNALNA ENERGETIKA 2015, _.
PROGRAM POSVETOVANJA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 0
Program
KOMUNALNA ENERGETIKA 2015, _.
Organizacijski in programski odbor
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 000
ORGANIZACIJSKI ODBOR
Predsednik:
Jože PIHLER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Tajnik:
Jurček VOH , Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Člani:
Katarina DEŽAN, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Lidija K. KORITNIK, ICEM – TC, Maribor o,
Vlasta KRMELJ Energetska agencija za Podravje, Maribor
Tine MARČIČ TECES, Maribor
Gorazd ŠTUMBERGER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Jože VORŠIČ, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Častni član:
zasl. prof. dr. Želimir DOBOVIŠEK, Fakulteta za strojništvo, Maribor
PROGRAMSKI ODBOR
Predsednik:
Gorazd ŠTUMBERGER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru
Člani:
Klemen DEŽELAK, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru
Filip KOKALJ, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru
Anita KOVAČ KRALJ, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru
Vlasta KRMELJ, Energetska agencija za Podravje
Tine MARČIČ, Tehnološki center za električne stroje
Rafael MIHALIČ, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
Jože PIHLER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru
Miran ROŠER, Elektro Celje, Celje
Andrej SENEGAČNIK, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani
Bojan ŠTUMBERGER, Fakulteta za energetiko, Univerza v Mariboru
Gorazd ŠTUMBERGER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru
Jože VORŠIČ, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru
PLAVČAK, G.
»ENERGETSKA POLITIKA – PRIORITETNA PODROČJA ZA PREHOD V NIZKO-OGLJIČNO DRUŽBO «
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 1
ŠTUMBERGER, G.
»POVEZOVANJE MED ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SFERO, GOSPODARSTVOM IN LOKALNO SKUPNOSTJO NA PODROČJU ENERGETIKE«
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 2
PODGORNIK, A.
»PRILOŽNOSTI GOSPODARSTVA NA PODROČJU ENERGETIKE«
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 3
KRMELJ, V.
»NALOGE ENERGETSKIH AGENCIJ NA PODROČJU ENERGETIKE LOKALNIH SKUPNOSTI«
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 4
KOINEGG, J.
»SMARTCITY GRAZ«
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 5
POGAČNIK, A.
»PRIMER ZGLEDNEGA DELOVANJA LOKALNIH SKUPNOSTI NA PODROČJU ENERGETIKE«
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 6
SRPAK, D., ŠUMIGA, I., STIJAČIĆ, S.
SONČNA ELEKTRARNA „STUDENTSKI RESTORAN VARAŽDIN”
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 7
Članek opisuje glavne elemente sončne elektrarne, zgrajene na strehi študentsko restavracijo v Varaždinu, predvsem uporabljenih omrežnih pretvorniki. Poleg tega je pokazan način povezave fotonapetostnih modulov s pretvorniki in instalacijo uporabnika. Na koncu tega članka je pregled proizvodnje električne energije v prvih petih mesecih delovanja.
SOMI, L., DEŽELAK, K., PIHLER, J.
AKUMULACIJSKA MALA HIDROELEKTRARNA NA OBSTOJEČEM JEZERU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 8
Članek obravnava možnost izgradnje akumulacijske male hidroelektrarne na obstoječem Ledavskem jezeru v občini Krašči na Goričkem. Obravnavana je lokacija in umestitev objekta v prostor ob upoštevanju stanja naravnega okolja ter možnih vplivov nanj. V tehničnem delu so izračunani vsi merodajni parametri za potrebe elektrarne ter za določitev ekonomske upravičenosti gradnje s pomočjo kumulativnega pretoka finančnih sredstev. Donosnost elektrarne je določena s pomočjo zagotovljenega odkupa letne proizvodnje električne energije.
TEKAVEC, S., KRMELJ, V.
ENERGETSKO POGODBENIŠTVO PRI ENERGETSKI IZRABI LESNE BIOMASE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 9
Lesna biomasa v Sloveniji postaja čedalje bolj pomemben energent za ogrevanje zaradi lokalne dostopnosti, nizke cene in velikih površin gozda. Pozitivni učinki rabe lesne biomase so: CO2 nevtralen energent, razpoložljiv na celotnem ozemlju Slovenije in omogoča energetsko neodvisnost. Les kot energent je zelo uporaben in učinkovit pri sistemu daljinskega ogrevanja, ki postaja čedalje bolj uporabljen način ogrevanja zaradi nizkih stroškov ogrevanja in neodvisnosti nihanja cen energentov. Za energetske prenove ali vzpostavitev novega sistema daljinskega ogrevanja se uveljavlja nov način financiranja tako imenovano energetsko pogodbeništvo. Glavni namen tega financiranja je, da se investicija, vzdrževanje in upravljanje odplačuje celotno pogodbeno dobo preko fiksnega dela, stroški za nabavo energentov pa se poravnajo preko variabilnega dela kot cena toplote, torej ni potrebno takojšno plačilo investicije. V članku sta predstavljena dva primera dobre prakse energetskega pogodbeništva pri rabi lesne biomase in sicer Mojstrana, kjer so tako prihranili 23,7 % denarja letno za ogrevanje in Ribnica, kjer so obnovili 20 let delujoči sistem.
SOVIČ, B.
PROBLEMATIKA NAZIVNE, PRIKLJUČNE IN OBRAČUNSKE MOČI ZA GOSPODINJSKE ODJEMALCE IN ODJEMALCE BREZ MERJENE MOČI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 10
Veljavni Omrežninski akt nenatančno določa priključno moč in dopušča precejšnje razlike med priključno in obračunsko močjo.
Za odpravo pomanjkljivosti in zagotovitev preglednosti, korektnosti in nediskriminatornosti odjemalcev je potrebno natančno določiti priključne moči in izenačiti priključno in obračunsko moč. Zato se predlaga enotna tabela moči.
SOVIČ, B.
RAZMERJE MED PREVZETO ENERGIJO OD DISTRIBUCIJSKIH PROIZVODNIH VIROV IN GOSPODINJSKIM ODJEMOM V KONTEKSTU AKCIJSKEGA NAČRTA ZA SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE STAVBE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 11
Primerjava med gospodinjskim odjemom in prevzemom iz proizvodnih virov za oskrbno območje elektrodistribucijskega podjetja Elektro Maribor pokaže, da je bil do leta 2010 delež prevzema od proizvodnih virov v odjemu gospodinjstev na letni ravni manjši od desetine, do leta 2014 pa je že presegel 30%. K temu je prispevalo vključevanje vedno večjega števila proizvodnih virov v distribucijsko omrežje po letu 2004 in umirjanje obsega gospodinjskega odjema po letu 2008.
Za doseganje ciljev skoraj nič-energijskih zgradb bi bilo potrebno še močno povečati obseg električnih in toplotnih proizvodnih virov. Direktiva 2010/31/EU in Energetski zakon EZ-1 poudarjata tudi pomen energije iz obnovljivih virov, proizvedene na kraju samem ali v bližini. Tako si zaslužijo še posebno pozornost viri na stavbah, vključno z viri, ki so hkrati gradbeni elementi.
Posebno pozornost pa bo potrebovalo prilagajanje odjema. K temu bi lahko pomembno prispevali tudi dinamični tarifni sistemi. Predpogoj zanje so napredni merilni sistemi.
BOGOVIČ, J., MIHALIČ, R.
MODEL STATIČNEGA SINHRONSKEGA SERIJSKEGA KOMPENZATORJA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 12
V članku je predstavljen model statičnega sinhronskega serijskega kompenzatorja (SSSC) za izračun pretokov moči v distribucijskem omrežju za uporabo z U-I metodo. Za modeliranje SSSC z U-I metodo je uporabljen tokovni model SSSC za Newton-Raphsonovo metodo. Model je modificiran tako, da je uporaben za U-I metodo, vendar so še vedno ohranjene vse lastnosti SSSC. Ker so distribucijska omrežja predvsem radialna in neenakomerno obremenjena po fazah, bo predstavljen le trifazni model SSSC. Model SSSC bo preizkušen na testnem sistemu.
BELE, A., DEŽELAK, K., ŠTUMBERGER, G.
MODELIRANJE DVOSISTEMSKEGA DALJNOVODA S SNOPOM DVEH VRVI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 13
Članek obsega model dvosistemskega daljnovoda z dvema vrvema v snopu, tako imenovan izpopolnjen vezni model. Prikazana je primerjava rezultatov izpopolnjenega modela z rezultati študije z naslovom "Medsebojni vplivi med večimi daljnovodnimi sistemi" ter primerjava z ekvivalentnim veznim modelom. V ta namen smo potrebovali ustrezne parametre kapacitivnosti, induktivnosti in upornosti vodov. Izveden izpopolnjen model smo uporabili še za izračune induciranih napetosti in sicer na primeru daljnovoda Beričevo–Krško.
DEŽELAK, K., JAKL, F., MARUŠA, R., PIHLER, J., ŠTUMBERGER, G.
VPLIV NEELASTIČNEGA RAZTEZKA VODNIKOV NA POVESE PRI DALJNOVODIH
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 14
V referatu je prikazana problematika neelastičnih raztezkov vodnikov pri nadzemnih vodih, poznano kot lezenje (tečenje, creeping) zaradi mehanskega popuščanja materiala. Neelastično raztezanje vodnikov pri daljnovodih neposredno vpliva na povečanje povesov in posledično na zmanjšanje varnostnih višin. V referatu so podani rezultati raziskave vpliva neelastičnega raztezka na vodnikih v daljšem časovnem obdobju za tip vodnika Al/Je 490/65, ki je široko uporabljen na elektroenergetskem prenosnem sistemu 400 kV Slovenije. Podane so primerjave, če ustreznih kompenzacijskih metod ob montaži vodnikov ne upoštevamo ali le delno.
VORŠIČ, Ž., KUMPERŠČAK, V., PIHLER, J.
SEGREVANJE VODNIKOV V USTALJENEM STANJU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 15
V načrtovanju razdeljevalnih in prenosnih omrežij vpliva na izbiro prereza več dejavnikov kot so padec napetosti, izguba moči, stabilnost, zaščita in še kateri drugi. Pomemben je dvig temperature vodnikov nad temperaturo okolja. Treba je poznati največji trajni tok vodnika saj določa najvišjo dovoljeno temperaturo vodnika. Temperatura vodnika vpliva na poves vodnika med stebri in določa spremembo natezne trdnosti zaradi segrevanja. Za kratke povezovalne vode ob izrednih razmerah je temperatura vodnika merodajna za pravilno izbiro vodnika.
Pomembne so tri temperature: Joulsko segrevanje je odvisno od povprečne temperature vodnika, konvekcija in sevanje sta odvisni od temperature površine vodnika. Sprememba (znižanje) natezne trdnosti je v prvem približku odvisno od temperature pramenov vrvi v sredini vodnika.
V prispevku smo pokazali, kako posamezni vplivni dejavniki delujejo na vodnik; ga segrevajo oz. hladijo v ustaljenem obratovanju.
MARUŠA, R., VORŠIČ, J., PIHLER, J., KOBAL, I., MARUŠA, L.
IZBIRA USTREZNEGA VODNIKA ZA OZEMLJEVANJE OPLETOV KABLOV NA KONSTRUKCIJI DALJNOVODNEGA STEBRA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 16
V članku je opisana izbira ozemljitvenega vodnika namenjenega za ozemljevanje odvodnikov prenapetosti in opletov visokonapetostnih kablov nameščenih na konstrukciji daljnovodnega stebra kjer je izveden prehod daljnovod – kablovod. Za ozemljevanje odvodnika in opleta kabla morajo biti ozemljitveni vodniki zasnovani tako, da zagotovijo tudi učinkovit odvod tokov višjih frekvenc in jakosti do 10 kA. Z raziskavo in meritvami smo izbrali ustrezen vodnik, ki zagotavlja priporočene parametre, hkrati pa ni zanimiv za odtujevanje.
JELENC, B.
DOLOČANJE OKVARJENEGA IZVODA V RAZDELILNI TRANSFORMATORSKI POSTAJI OB VISOKO OHMSKEM ZEMELJSKEM STIKU Z UPORABO UMETNE INTELIGENCE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 17
Umetna nevronska omrežja (ANN) postajajo zelo uporabna za podporo dispečerjev pri vodenju obratovanja distribucijskih elektroenergetskih sistemov. Ta članek obdela pristop pri določanju okvarjenega izvoda v razdelilni transformatorski postaji (RTP) pri zemeljskem stiku ( tudi visokoohmskem) z uporabo nevronske mreže s povezavami naprej (feed forward artificial neuron network). Nevronska mreža je naučena z t.i. nadzorovano metodo z uporabo algoritma povratnega napredovanja (backpropagation). Za učenje so bili uporabljeni posnetki realne okvare. Rezultati so pokazali izjemno natančnost pri določanju okvare in okvarjenega izvoda.
HOSNAR, J., KOVAČ KRALJ, A.
UPORABA MATEMATIČNEGA PROGRAMIRANJA PRI REKONSTRUKCIJI INDUSTRIJSKIH PROCESOV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 18
Nizka učinkovitost, negativni vplivi na okolje in nerentabilno obratovanje so glavne pomanjkljivosti zastarelih industrijskih obratov. Obrati se lahko izboljšajo z rekonstrukcijsko tehniko in ustvarjenim matematičnim algoritmom, kot orodjem, za sistematični pristop pri inženirskem odločanju. Osrednja tematika strokovnega članka se osredotoča na razvoj matematičnega algoritma za kombiniran pristop k rekonstrukciji nerentabilnih industrijskih obratov. Cilji zastavljenega matematičnega algoritma so: i.) v večji meri ohraniti obstoječe procesne enote ter kemijske obrate, ii.) omogočiti potencial za iskanje novih procesnih alternativ in tehnoloških rešitev, iii.) zagotoviti utečeno delovanje vseh podsistemov in celotnih sistemov, iv.) se zavzemati za okoljsko in družbeno odgovornost ter v.) aplicirati koncept rekonstrukcijske metode na nerentabilne industrijske obrate.
KRALJ, K.
ANALIZA MODELOV VETRNIH ELEKTRARN V PROGRAMSKEM OKOLJU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 19
Namen je analiza Simulinkovih programskih modelov vetrnih elektrarn. Predstavljeni so različni modeli vetrnih elektrarn, od generatorja s kratkostično kletko, sinhronskega pa do dvojno napajanega asinhronskega generatorja. Najprej smo preučili parameter posameznega modela ter ugotovili kdaj ga lahko uporabimo. Zatem smo izvedli simulacije različnih obratovalnih stanj. Bila je izvedena podrobna analiza fazorskega in dinamičnega modela dvojno napajanega asinhronskega generatorja ter izpostavljene razlike med njima.
COPOT, A., KRMELJ, V.
PRIMERI DOBRIH PRAKS NA PODROČJU ELEKTRIČNE MOBILNOSTI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 20
Električna mobilnost postaja z okoljskega vidika vedno bolj zanimiva, ker ne ustvarja toplogrednih plinov. Poleg tega lahko električna vozila napajamo z elektriko iz obnovljivih virov energije. To pomeni pogon električnih koles, skuterjev in avtomobilov na električno energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov energije.
Prednosti električnih avtomobilov so nižji stroški prevoza, vozila so tiha, manj obremenjujejo okolje zaradi škodljivih emisij, imajo manj sestavnih delov in so udobna. V svetu in tudi pri nas je vedno več primerov dobrih praks na področju električne mobilnosti.
GOVEDIČ, B.
ELEKTROMOBILNOST IN PRILAGAJANJE ODJEMA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 21
Elektromobilnost lahko v prihodnosti prispeva pri uravnoteženju proizvodnje in porabe električne energije. Prilagoditev odjema, polnjenje električnih vozil v času presežkov energije, posledično tudi zmanjšuje konično moč v elektroenergetskem sistemu.
MARUŠA, R., BEZJAK, S., BOBIČ, T., MARUŠA, L., BUČAR, A., BELAK, L.
PRAKTIČNA PRIPRAVA ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ ZA DALJINSKO KRMILJEN ODJEM
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 22
Smart grids oz. pametna omrežja so teoretično v polnem razmahu, praktično pa električne inštalacije pri porabnikih sploh niso ustrezno prilagojene na tehnologijo daljinskega upravljanja. V članku bomo prestavili usmeritve in izdelane aplikacije s katerimi lahko daljinsko krmilimo določene porabnike električne energije tudi pri inštalacijah v gospodinjskem odjemu električne energije.
SUKIČ, P., ŠTUMBERGER, G.
ELEKTRIČNI HRANILNIKI ENERGIJE IN TRENUTNO STANJE ELEKTRIČNIH HRANILNIKOV V NEMČIJI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 23
V zadnjem letu se je začela nova doba investicij v obnovljive vire. Zaradi tehničnih potreb po shranjevanju energije in regulaciji omrežja ter zaradi subvencij so se v Nemčiji začeli graditi hranilniki energije za osebno uporabo ter v komercialne namene. Trenutno imajo hranilniki energije na bazi litijevih celic izkoristek ~ 86 % , cene na instalirano moč pa se gibljejo ~1 €/W/Wh in se še nižajo. Pričakuje se, da bo leto 2016 prelomno za električne hranilnike energije, saj se predvideva, da bi naj takrat v Nemčiji cena električne energije iz sončne elektrarne in hranilnika, skupaj s subvencijo, dosegla ceno električne energije iz električnega omrežja. V prispevku je prikazano trenutno tehnično in ekonomsko stanje hranilnikov energije za različne potrebe.
LAVUGER, B.
BREZPREKINITVENI NAPAJALNI SISTEMI IN NJIHOVE ARHITEKTURE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 24
Za delovanje mnogih sistemov in naprav v različnih organizacijah je ključna zanesljiva in na izpade odporna oskrba z električno energijo. Zato ni dovolj le nameščanje rezervnih in neprekinjenih virov električnega napajanja, temveč je takšne napajalne sisteme potrebno v svojem izhodišču snovati z upoštevanjem nekaterih osnovnih zahtev ter izhodišč. Kot pomoč pri tem lahko služijo priporočila in iz njih izpeljane osnovne arhitekture napajalnih sistemov, ki inženirjem omogočajo relativno hitro ter tehnično primerno snovanje takšnih napajalnih sistemov. V prispevku bomo povzeli ključne zahteve za takšne napajalne sisteme, ki jih poimenujemo brezprekinitveni napajalni sistemi ali omrežja. Prav tako pa bomo predstavili tipične arhitekture brezprekinitvenih napajalnih sistemov, ki izhajajo iz navedenih priporočil.
KLASINC, D.
REGULACIJE V ELEKTROENERGETSKEM OMREŽJU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 25
Članek predstavlja regulacije, ki se uporabljajo v elektroenergetskih sistemih. Opisani so načini delovanja primarne sekundarne ter terciarne regulacije v elektroenergetskem omrežju. V članku je prikazano tudi delovanje turbinskih regulatorjev in njihov vpliv na elektroenergetski sistem. Predstavljen je tudi primer razpada omrežja, ki vključuje verige hidroelektrarn ter odziv turbinskih regulatorjev pri tem razpadu.
HUFNAGL, E., AIGNER, M., SCHMAUTZER, E.
OVREDNOTENJE MESTNEGA SREDNJENAPETOSTNEGA OMREŽJA S POMOČJO ZANESLJIVOSTNIH KAZALNIKOV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 26
V delu je obravnavano ovrednotenje kazalnikov zanesljivosti v srednjenapetostnem omrežju. Z namenom ovrednotiti mestno srednjenapetostno omrežje je mogoče izvesti nekaj korakov za določitev kazalnikov zanesljivosti opisujoč omrežje v trenutnem stanju, kakor tudi za možne spremembe, povzročene npr. z ojačanjem električnih povezav, ukrepi rekonfiguracij, povečano proizvodnjo in porabo v omrežju. Da bi lahko uspešno izvedli izračune je bistvenega pomena pravilna uporaba vhodnih podatkov za ustvarjene zanesljivostne podatkovne tipe in vrednosti zanesljivosti. Z uporabo kazalnikov zanesljivosti je mogoča nepristranska primerjava med različnimi možnostmi (ki se nanašajo na navedene ukrepe).
SOTLAR, T., PIHLER, J., ROŠER, M.
VPLIV GENERATORJA NA KRATKOSTIČNE RAZMERE V DISTRIBUCIJSKEM OMREŽJU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 27
V članku je obravnavana analiza vpliva generatorja na kratkostične razmere v distribucijskem omrežju. Namen je ugotoviti vpliv sinhronskega generatorja na kratkostične toke, ki so na mestu priključitve izhodiščni podatki za projektiranje in dimenzioniranje posameznih elementov omrežja. Kratkostični tokovi se bodo v točki kratkega stika določili s pomočjo programskega orodja DMS, ki je razvito za analizo realnih razmer v omrežju in med drugim omogoča tudi izračune parametrov vseh vrst kratkih stikov. Analiza vpliva generatorja na kratkostične toke v distribucijskem omrežju je izvedena v točki blizu generatorja in v točki daleč od generatorja s primerjavo rezultatov z vključenim in izključenim generatorjem.
MALLITS, T., SCHMAUTZER, E., FICKERT, L.
RAZMISLEKI O GLOBALNEM SISTEMU OZEMLJEVANJA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 28
Na osnovi meritev je mogoče pokazati, da ob stiku faze z zemljo samo del toka okvare fizično vstopi v zemljino. Posledično je dvig potenciala zemlje občutno zmanjšan in napetosti dotika in koraka postanejo občutno manjše od tistih, določenih z običajnimi pristopi. Predstavljena je metoda ocene tveganja uporabljena v Veliki Britaniji in Avstraliji, podlagi katere je mogoče določiti korektivne ukrepe v primeru nevarnih napetosti dotika in koraka.
HUFNAGL, E., FICKERT, L., SCHMAUTZER, E.
UČINKOVIT IZRAČUN TOKOV ZEMELJSKIH STIKOV V KOMPENZIRANIH OMREŽJIH
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 29
V članku je prikazan poenostavljen pristop za določanje tokov zemeljskih stikov, ki je še posebej uporaben v kompenziranih sistemih. V tem primeru je ekvivalentno vezje v sistemu simetričnih komponent, zaradi ocene relativnih veličin parametrov opreme, bistveno zmanjšano. Na ta način je mogoče neposredno uporabiti električne veličine impedanc.
SUKIČ, P., ŠTUMBERGER, G.
GENERIRANJE JALOVE MOČI S SONČNIMI ELEKTRARNAMI IN PRIMERI NEPRAVILNEGA DELOVANJA SONČNIH ELEKTRARN
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 30
Prispevek obravnava problematiko generacije jalove moči s sončnimi elektrarnami. Prikazan je vpliv generacije jalove moči z razsmerniki sončnih elektrarn na izkoristek samega razsmernika. Sončne elektrarne v celem letu malo časa delujejo z maksimalno močjo zato je mogoča generacija večje količine jalove moči z razsmerniki sončnih elektrarn, če bi omrežje to potrebovalo. Zaradi nepravilnega delovanja sončnih elektrarn se v distribucijskem omrežju dogajajo anomalije, nekaj jih je opisanih v prispevku.
SREĆKOVIĆ, N., ŠTUMBERGER, G.
VPLIV DODATNE INŠTALACIJE FOTONAPETOSTNIH SISTEMOV NA PRIHRANKE ENERGIJE V DELU MARIBORSKEGA SREDNJENAPETOSTNEGA OMREŽJA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 31
Z vse večjo penetracijo razpršenih virov v distribucijsko omrežje je treba ovrednotiti, kakšne vplive na obratovalne razmere ti povzročajo. Prispevek analizira vpliv generacije delovne in jalove moči dodatnih fotonapetostnih (PV) sistemov, priključenih v del srednjenapetostnega omrežja na levem bregu reke Drave v Mariboru. Na osnovi ocene PV potenciala streh v centru Maribora so bile izbrane najbolj ustrezne strehe za postavitev PV sistema. Nato je bil ovrednoten njihov vpliv na letne prihranke energije. Rezultati prikazujejo dosežene prihranke energije, na račun zmanjšanja prenosnih izgub zaradi priključitve dodatnih proizvodnih enot. Ovrednoten je prihranek energije, ki ga možno doseči z ustrezno generacijo jalove moči.
BELIČ, E., DEŽAN, K., LUKAČ, N., ŠTUMBERGER, G.
ANALIZA PRIHRANKOV ENERGIJE V NIZKONAPETOSTNEM OMREŽJU DOSEŽENIH Z OPTIMALNO GENERACIJO JALOVE MOČI FOTOVOLTAIČNIH SISTEMOV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 32
V delu je predstavljena analiza prihrankov energije v nizkonapetostnem omrežju, ki bi jih bilo mogoče doseči s pomočjo generacije jalove moči fotovoltaičnih sistemov (PVS) glede na potrebe v omrežju. Celotna analiza je narejena na modelu realnega nizkonapetostnega distribucijskega omrežja, v katerega sta priključena dva 50 kWp PVS. Prihranki energije so določeni za časovni okvir enega leta. Pri tem so delovne moči PVS določene na podlagi povprečnih vrednosti izmerjenega sončnega obsevanja v polurnih intervalih, delovne moči bremen pa na podlagi profila obremenitve. Zaradi relativno velike moči trenutno inštaliranih PVS je analiza narejena tudi za primer, ko bi v omrežje bili priključeni manjši PVS z nazivno močjo 5 kWp. Rezultati kažejo, da je s pomočjo optimalne generacije jalove moči mogoče doseči prihranke energije. Ti pa se še lahko povečajo, če so v omrežje namesto velikih PVS inštalirani manjši na mestih, kjer je prisotna poraba.