ARHIV PRISPEVKOV


MEDNARODNO POSVETOVANJE

KOMUNALNA ENERGETIKA - OSKRBA Z ENERGIJO POWER ENGINEERING 2019

 


Vpišite iskalni niz:
BEV
CIP
CNG
EEO
NOX
ORC
OVE
SN
vod
    Natisni  

ŽELEZNIK, D., SEME, S., TRUČL, P., VORŠIČ, J.
PRIMERJAVA IZRAČUNA SENČENJA SONČNE ELEKTRARNE Z MERITVAMI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 7
Izkoriščanje sonca je v zadnjem času vedno bolj pogosto. Sonce, večni jedrski reaktor, je praktično neizčrpen vir obnovljive energije. Čist vir, ki nam lahko zagotovi pomemben del energije za naše potrebe. Zato mora biti cilj izkoriščati to energijo v največjem možnem obsegu, predvsem je treba izkoristiti strehe že zgrajenih objektov. Objektov, na katerih je možno postaviti sončno elektrarno je veliko, vendar niso vsi primerni. Niso redki primeri, ko določene lokacije zaradi ovir sploh ne sprejemajo sončnega sevanja tudi po več jesenskih oz. zimskih mesecev ali pa je trajanje sončnega sevanja močno skrajšano. Količina sončne energije je odvisna tudi od letnega časa in lokacije. V prispevku je predstavljeno načrtovanje sončne elektrarne ter pasti na katere moramo biti pri tem pozorni. Senčenje je prisotno skoraj povsod, bodisi so to individualni objekti ali pa samo travnate površine, kjer nam senčenje lahko povzroča sam horizont ali okoliške ovire, npr. drevesa. Vpliv senčenja je potrebno še posebej upoštevati na lokacijah, kjer imamo strnjene objekte enega ob drugem – mesta. V članku je prikazana simulacija senčenja za določene lege strehe objekta, ki se nahaja v strnjenem naselju (mestu), ter narejena primerjava med matematičnim izračunom senčenja in elektronsko meritvijo senčenja na strehi objekta.

KŘÍŽ, J., PISTORA, M., NOHÁČOVÁ, L., VELEBA, J.
MOŽNOST VZPOSTAVITVE ENERGETSKEGA SISTEMA PO RAZPADU Z UPORABO OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 16
Tveganja za izpad velikih virov energije (razpad sistema) ne moremo nikoli v celoti izključiti in zato mora biit energetski sistem pripravljen za vzpostavite dobave električne energije. Ena od možnosti vzpostavitve energetskaga sistema po razpadu je samostojen zagon enega energetskega vira, ki služi kot lastna raba velike elektrarne. Zaradi naglega porasta instalirane moči iz obnovljivih virov je bilo v zadnjih letih postavljenih dovolj primerno velikih elektrarn na obnovljive vire, ki so zmožne služiti kot lastna raba za zagon velike elektrarne. V članku je ocenjena možnost zagona lastne rabe premogove termoelektrarne Ledvice s pomočjo vetrnega polja Kryštofovy Hamry.

LACKO, R., DROBNIČ, B., MORI, M., SEKAVČNIK, M.
NAČRTOVANJE SAMOZADOSTNEGA ENERGETSKEGA SISTEMA IZ 100% OBNOVLJIVIH VIROV IN HRANILNIKOM VODIKA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 17
Uporaba hibridnih energetskih sistemov s hranjenjem energije v obliki vodika, predstavlja možno rešitev samozadostne preskrbe z energijo. V tem prispevku je predstavljena analiza električne preskrbe referenčnega gospodinjstva v Portorožu, izključno na osnovi obnovljivih virov energije (sonce, veter) in uporabo vodikovih tehnologij (elektrolizer, plinohram, gorivna celica). Za simulacijo obratovanja in določitev optimalne konfiguracije energetskega sistema je bil uporabljen numerični program HOMER. Optimalna rešitev je izbrana z upoštevanjem geografske lokacije in razpoložljivosti virov energije, dinamiko električne porabe ter tehnoloških in ekonomskih značilnosti posameznih komponent. Oddaljeno gospodinjstvo s povprečno dnevno električno porabo 11 kWh, konične moči 3,8 kW je obravnavano kot samozadostno. Rezultati prikazujejo energetski sistem z najnižjo neto sedanjo vrednostjo projekta. Izkaže se, da je potrebna nazivna moč tehnologij obnovljivih virov skoraj 10-krat večja (34 kW) od maksimalne porabe.


 

 

Mednarodno posvetovanje
Komunalna energetika - oskrba z energijo / Power Engineering


Laboratorij za energetiko
Inštitut za močnostno elektrotehniko
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru
Koroška cesta 46, 2000 Maribor
Telefon: (02) 220 71 72 (doc. dr. Miloš BEKOVIĆ)
              (02) 220 70 84 (Jurček VOH)
              (02) 220 70 61 (prof. dr. Jože PIHLER)
Elektronska pošta
power.eng@um.si