ARHIV PRISPEVKOV


MEDNARODNO POSVETOVANJE

KOMUNALNA ENERGETIKA - OSKRBA Z ENERGIJO POWER ENGINEERING 2019

 


Vpišite iskalni niz:
BEV
CIP
CNG
EEO
NOX
ORC
OVE
SN
vod
    Natisni  

BONE, G., RUDEŽ, U., MIHALIČ, R.
O identifikaciji parametrov sinhronskega generatorja med obratovanjem z uporabo linearnega ekvivalenta
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2017, 157
V članku je obravnavana zmožnost identifikacije parametrov sinhronskega generatorja iz dinamičnih meritev na priključnih sponkah z uporabo linearnega ekvivalenta. Predstavljena je metoda, ki to izvede z izčrpnim pregledovanjem. Uporabljeni model generatorja ima po dve dušilni navitji na vsaki od osi rotorjev. Ker so meritve izvedene na priključnih sponkah je dinamika rotorjevega kota in vrtilne hitrosti nepoznana. Za namen študije se je simuliralo delovanje sinhronskega generatorja priključenega na togo mrežo. V simulaciji se je vzbujalna napetost stopničasto spremenila. Za iskanje parametrov sinhronskega generatorja je bilo uporabljeno izčrpno preiskovanje možnih parametrov, saj se s to metodo lahko najde vse možne kombinacije parametrov, ki zadovoljujejo kriterije identifikacije. Ob ugotovitvi, da nekateri parametri ne vplivajo na nekatere merjene signale, se je pojavila možnost uporabe razcepljene identifikacije. Brez omenjene razcepitve izčrpna metoda iskanja ne bi bila izvedljiva. Ker je bilo v študiji ugotovljeno, da zelo različni parametri dajejo zelo podobne rezultate za dinamične signale avtorji zaključijo, da parametrov modela generatorja osmega reda ne moremo identificirati z identifikacijskimi metodami, ki uporabljajo linearne ekvivalente.

BOGOVIČ, J., MIHALIČ, R.
Model hitre regulabilne naprave za distribucijska omrežja
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2017, 171
Ena izmed možnih rešitev za izboljšanje napetostnih razmer v elektroenergetskem sistemu (EES) je vključevanje hitrih regulabilnih naprav. V samem procesu načrtovanja vključitve pa se pojavi potreba po izračunu napetostnih razmer in pretokov energije, za kar potrebujemo ustrezne modele hitrih regulabilnih naprav. V preteklosti so že bili izdelani modeli hitrih regulabilnih naprav, ki so primerni za Newton-Raphsonovo metodo. Vendar pa Newton-Raphsonova metoda ni primerna za uporabo v distribucijskih oziroma radialnih omrežjih zaradi težav s konvergenco. Zaradi naštetih vzrokov bomo v članku opisali nov model hitre regulabilne naprave, ki bo primeren za U-I metodo. Nov model hitre regulabilne naprave bo testiran na dveh testnih omrežjih, IEEE 34-vozliščnem testnem sistemu in IEEE 123-vozliščnem testnem sistemu, pri čemer bojo v sistem vključeni tudi razpršeni viri električne energije.

RUDEŽ, U., MIHALIČ, R.
Analiza vpliva umestitve predvidene SVC naprave v slovenski elektroenergetski sistem s stališča dušenja ENTSO-E med-sistemskih nihanj
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2017, 191
V procesu načrtovanja morebitnih bodočih investicij v slovenski elektroenergetski sistem se je pojavila potreba po obsežni analizi vplivov naprave iz družine FACTS na dušenje nizkofrekvenčnih med-sistemskih nihanj v ENTSO-E kontinentalni interkonekciji, in sicer statičnega var kompenzatorja (SVC). Po prvotni zamisli bi bila SVC naprava predvidena ureditvi lokalnih stacionarnih napetostnih razmer na 220 kV in 400 kV napetostnih nivojih v regiji. Ker napravo odlikuje hiter dinamičen odziv, je bilo smiselno preveriti tudi možnost uravnavanja razmer v širši električni okolici, torej na obratovanje ENTSO-E interkonekcije, katerega del je tudi slovenski elektroenergetski sistem. Analiza je bila izvedena na kompleksnem modelu omrežja za analizo dinamičnih pojavov, sestavljenega iz javno dostopnega ENTSO-E modela ter interno izdelanega (ter v preteklosti preverjenega) modela elektroenergetskega sistema Slovenije. Modeliranje omenjene naprave je bilo izvršeno na podlagi objavljenih raziskovalnih publikacij tako tujih kot domačih raziskovalcev. Z upoštevanjem preproste regulacijske strategije so rezultati v splošnem pokazali na pozitiven vpliv na stabilnost za majhne motnje ter identificirali tista med-sistemska nihanja, katerih dušenje je mogoče z napravo, priključeno na visokonapetostno omrežje Slovenije, uspešno dušiti.

MIHALIČ, R.
»PASTI PRI UPORABI OVE«
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 3

BOGOVIČ, J., MIHALIČ, R.
MODEL STATIČNEGA SINHRONSKEGA SERIJSKEGA KOMPENZATORJA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 12
V članku je predstavljen model statičnega sinhronskega serijskega kompenzatorja (SSSC) za izračun pretokov moči v distribucijskem omrežju za uporabo z U-I metodo. Za modeliranje SSSC z U-I metodo je uporabljen tokovni model SSSC za Newton-Raphsonovo metodo. Model je modificiran tako, da je uporaben za U-I metodo, vendar so še vedno ohranjene vse lastnosti SSSC. Ker so distribucijska omrežja predvsem radialna in neenakomerno obremenjena po fazah, bo predstavljen le trifazni model SSSC. Model SSSC bo preizkušen na testnem sistemu.

AŽBE, V., MIHALIČ, R.
OMEJEVANJE KRATKOSTIČNIH TOKOV V SLOVENSKEM ELEKTRIČNEM PRENOSNEM OMREŽJU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 10
Graditev novih vodov in povezav v elektroenergetskih sistemih (EES), rast proizvodnih enot in prehodi na višje napetostne nivoje (npr. iz 220 kV na 400 kV) so naravna in logična smer razvoja EES za izboljšanje stabilnosti obratovanja in zanesljivosti napajanja. Po drugi strani pa se lahko pojavi težava previsokih kratkostičnih tokov. Povečanje kratkostičnih tokov je tako pričakovati v omrežjih, ki napajajo gosto naseljena območja. Povečevanje kratkostičnih moči je problematično, ko preseže vrednost, za katero so projektirana obstoječa stikališča in stikalne naprave v stikališčih. V članku so opisane metode znižanja kratkostičnih tokov v 110 kV omrežjih. Te metode so lahko pasivne (t.j. stalno povečanje impedanc omrežja tako v normalnem obratovanju kot med motnjami) ali aktivne (t.j., zelo hitro povečanje impedance ob motnjah). Ker je tipična struktura razdelilne transformatorske postaje na 110 kV nivoju dvozbiralčna z dvema transformatorjema, je posebna pozornost posvečena vstavljanju omejevalnikov kratkostičnih tokov v medzbiralčne povezave. Rezultati omejevanja kratkostičnih tokov so prikazani za prenosno omrežje EES Slovenije za stanje v letu 2030.

AŽBE, V., MIHALIČ, R.
KARAKTERISTIKE DVOJNO NAPAJANEGA MOTOR – GENERATOR MED IN PO KRATKEM STIKU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 12
Dvojno napajani motor-generatorji (DFMG) bodo vključeni v slovenske črpalne elektrarne—eden od njih je že v obratovanju—in bodo postali pomemben del slovenskega elektroenergetskega sistema, zato je pomembno poznavanje obratovalnih lastnosti teh strojev. Ta članek predstavlja karakteristike delovanja DFMG med in po kratkem stiku. Med kratkim stikom—ko DFMG obratuje kot asinhronski stroj—pride do nasičenja reaktanc DFMG in v kombinaciji s padcem napetosti bistveno vpliva na električni navor stroja. Razlika med statično in dinamično karakteristiko delovne moči glede na hitrost vrtenja je prikazana z uporabo trajektorij hitrosti rotorja. Poleg tega smo upoštevali različne upornosti zaščite »crow-bar«. Rezultati simulacij kažejo, da ima med kratkim stikom ta upornost velik vpliv—če želimo doseči dobro prehodno stabilnost pri velikih motnjah, mora biti ta upornost primerno izbrana.

RUDEŽ, U., MIHALIČ, R.
MOŽNOSTI ZA POSODOBITEV ZAŠČITE PODFREKVENČNEGA RAZBREMENJEVANJA V SLOVENSKEM ELEKTROENERGETSKEM SISTEMU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 19
Hiter razvoj komunikacijske in računalniške tehnologije se v zadnjih desetletjih koristno izrablja na večini tehničnih področij za posodabljanje raznih mehanizmov delovanja ter delovnih procesov. To velja tudi za vodenje elektroenergetskega sistema in njegovo zaščito. Kljub temu pa avtorji ugotavljajo, da je ponekod v tujini uvajanje moderne tehnologije hitrejše kot v Sloveniji. V primeru nenadnih izpadov večjih proizvodnih enot v elektroenergetskem sistemu ter posledično nastanka kritičnih podfrekvenčnih razmer je za dober vpogled v resnost razmer in ugotovitev ustreznih ukrepov nujno potreben centraliziran mehanizem, katerega implementacija v sistem je mogoča zgolj z uporabo globalnih meritev sistemskih spremenljivk (npr. uporaba WAMS in GPS tehnologije). Zaščita podfrekvenčnega razbremenjevanja je v takšnih primerih velikokrat zadnje sredstvo za preprečevanje popolnega razpada sistema. Zato je ustreznost njenega delovanja velikega pomena, tako iz tehničnega kot tudi ekonomskega stališča. Ker je v slovenskem elektroenergetskem sistemu shema podfrekvenčnega razbremenjevanja še vedno na tradicionalni ravni kljub že vgrajenim naprednejšim podfrekvenčnim relejem, avtorji v članku povzemamo znane metodologije iz tega področja, ki ponujajo precej uporabnih možnosti za posodobitev obstoječe sheme na tako imenovano adaptivno raven, ki je ponekod po svetu že v obratovanju.

AŽBE, V., MIHALIČ, R.
PROGRAMSKA OPREMA ZA PREDSTAVITEV FACTS NAPRAV V ELEKTROENERGETSKEM SISTEMU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 21
Vpliv naprav FACTS (Flexible AC Transmission System) na elektroenergetski sitem (EES) je odvisen od mnogo parametrov, posledično je ta vpliv težko prikazati jasno in hkrati vsestransko. Zaradi tega smo razvili računalniški program, ki omogoča grafični prikaz delovne in jalove moči ter fazorjev napetosti in tokov v longitudinalnem EES, ki lahko vsebuje različne naprave FACTS. Program omogoča enostavno spreminjanje parametrov naprav FACTS in parametrov EES, medtem ko se grafi sproti osvežujejo. Program je brezplačno dostopen na spletu (http://lpee.fe.uni-lj.si/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=42&Itemid=29). Za demonstracijo uporabe programa smo v članku prikazali primerjavo med dvema podobnima—vendar z upoštevanjem določenih parametrov zelo različnima—napravama FACTS. Z uporabo programa lahko uporabnik dobi nov vpogled v način delovanja in vplivanja naprav FACTS na EES. Program prikazuje tudi številčne vrednosti delovne in jalove moči ter vrednosti napetosti in tokov, zato ga lahko uporabimo tudi za hitro oceno verodostojnosti rezultatov drugih—bolj detajlnih— izračunov.


 

 

Mednarodno posvetovanje
Komunalna energetika - oskrba z energijo / Power Engineering


Laboratorij za energetiko
Inštitut za močnostno elektrotehniko
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru
Koroška cesta 46, 2000 Maribor
Telefon: (02) 220 71 72 (doc. dr. Miloš BEKOVIĆ)
              (02) 220 70 84 (Jurček VOH)
              (02) 220 70 61 (prof. dr. Jože PIHLER)
Elektronska pošta
power.eng@um.si