ARHIV PRISPEVKOV


MEDNARODNO POSVETOVANJE

KOMUNALNA ENERGETIKA - OSKRBA Z ENERGIJO POWER ENGINEERING 2019

 


Vpišite iskalni niz:
BEV
CIP
CNG
EEO
NOX
ORC
OVE
SN
vod
    Natisni  

SENEGAČNIK, A., KUŠTRIN, I., LENART, J., LEBAN, M., SEKAVČNIK, M.
MOŽNOSTI ENERGIJSKE IZRABE PREZRAČEVALNEGA ZRAKA IZ PREMOGOVNIKA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 11
Pri izkopavanju premoga se sproščajo razni plini, ki so nevarni in eksplozivni. Premogovnike je zato potrebno intenzivno prezračevati. Velik del sproščenih plinov pri izkopu premoga predstavlja metan, ki se s prezračevalnim zrakom neizkoriščen odvaja v okolico. Ena izmed možnosti koristne izrabe metana v prezračevalnem zraku je, da se ta zrak uporabi kot zgorevalni zrak za veliko kurilno napravo. V članku so analizirane možnosti izrabe prezračevalnega zraka iz Premogovnika Velenje v parnem kotlu bloka 5 Termoelektrarne Šoštanj. Izvedena analiza pokaže, da bi imela takšna izraba prezračevalnega zraka koristne okoljske in energijske učinke.

LACKO, R., DROBNIČ, B., MORI, M., SEKAVČNIK, M.
NAČRTOVANJE SAMOZADOSTNEGA ENERGETSKEGA SISTEMA IZ 100% OBNOVLJIVIH VIROV IN HRANILNIKOM VODIKA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 17
Uporaba hibridnih energetskih sistemov s hranjenjem energije v obliki vodika, predstavlja možno rešitev samozadostne preskrbe z energijo. V tem prispevku je predstavljena analiza električne preskrbe referenčnega gospodinjstva v Portorožu, izključno na osnovi obnovljivih virov energije (sonce, veter) in uporabo vodikovih tehnologij (elektrolizer, plinohram, gorivna celica). Za simulacijo obratovanja in določitev optimalne konfiguracije energetskega sistema je bil uporabljen numerični program HOMER. Optimalna rešitev je izbrana z upoštevanjem geografske lokacije in razpoložljivosti virov energije, dinamiko električne porabe ter tehnoloških in ekonomskih značilnosti posameznih komponent. Oddaljeno gospodinjstvo s povprečno dnevno električno porabo 11 kWh, konične moči 3,8 kW je obravnavano kot samozadostno. Rezultati prikazujejo energetski sistem z najnižjo neto sedanjo vrednostjo projekta. Izkaže se, da je potrebna nazivna moč tehnologij obnovljivih virov skoraj 10-krat večja (34 kW) od maksimalne porabe.

PIRC, A., DROBNIČ, B., MORI, M., SEKAVČNIK, M.
NAČRTOVANJE SAMOZADOSTNEGA ENERGESTKEGA SISTEMA Z MOTORJEM Z NOTRANJEM IZGOREVANJEM
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 9
V tem prispevku je obravnavano optimalno konfiguriranje samozadostnega energetskega sistema. Na začetku je predstavljena sama metoda naprednega načrtovanja energetskih proizvodnih enot. V nadaljevanju je bilo uporabljeno programsko okolje Mathwork Simulink, s katerim so modelirani porabnik energije, vir energije (motor z notranjim zgorevanjem z generatorjem), hranilne kapacitete (baterija) in regulacija. Na koncu so bile izvedene simulacije obratovanja večih testnih primerov, s katerimi smo poiskali optimalno rešitev. Slednja je bila določena na podlagi racionalne rabe energije, pravil obratovanja, velikosti posameznih enot in ekonomskega vidika. Povsem na koncu so predstavljeni rezultati v obliki diagramov in tabel.

MORI, M., SEKAVČNIK, M.
EMPIRIČNI MODEL KONVEKTIVNEGA PRENOSA TOPLOTE V ROTIRAJOČI AKSIALNI KASKADI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 13
V prispevku je predstavljena metoda sklaplanja numeričnih in eksperimentalnih rezultatov ter empirični model konvektivnega prenosa toplote v rotirajoči aksialni kaskadi. Metoda predstavlja kombinacijo uporabe infrardeče termografije in numerične simulacije in je uporabna v rotirajočih okoljih, ki so sicer zelo problematična za izvajanje kakršnih koli meritev zaradi težke dostopnosti. Metoda pomeni znatno poenostavitev pridobitve porazdelitve Nusseltovih števil po opazovani površini in tako omogoča študij konvektivnega prenosa toplote. Temperatura opazovane površine je merjena z IR termografijo. Eksperimentalno pridobljene temperaturne porazdelitve so ovrednotene z numerično dobljenimi z uporabo statistične metode. Za izračun Nu števila je nadalje uporabljen numerično izračunan toplotni tok in izmerjena temperaturna porazdelitev, ob znani geometriji aksialne kaskade. Rezultati so prikazani v obliki 2D porazdelitve Nu števil za različne tokovne razmere (Re) in pri različnih rotacijskih hitrostih (Ro). Izpeljan je empirični model, ki podaja odvisnost porazdelitve Nu števil od vpliva rotacije (Ro) in tokovnih razmer (Re).

SENEGAČNIK, A., GLAVINA, U., SEKAVČNIK, M.
ORC PROCES – ORGANSKI DELOVNI KROŽNI PROCESI TUDI V SLOVENIJI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 15
Članek obravnava ORC (Organic Rankine Cycle) proces. To je delovni krožni proces namenjen pretvorbi nizko temperaturne toplote v mehansko delo – električno energijo. Delovna snov je organsko hladivo, ki se uparja pri nižjih parametrih kot voda. Zaradi spremenjenih lastnosti hladiva, glede na vodo ima tudi ORC proces nekatere posebnosti. V članku je predstavljen ORC proces, ki je apliciran v slovenski industriji. Električna moč generatorja je 125 kW, delovna snov je HFC245 fa (R245 fa). Prikazane so nekatere posebnosti in dosedanje obratovalne izkušnje z ORC procesom.

SENEGAČNIK, A., SEKAVČNIK, M.
IZKORIŠČANJE ODPADNE TOPLOTE Z ORC KROŽNIMI PROCESI TUDI V SLOVENIJI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 6
Članek obravnava ORC (Organic Rankine Cycle) proces. To je delovni krožni proces za pretvorbo nizko temperaturne toplote v mehansko delo. Delovna snov je organsko hladivo. Zaradi spremenjenih lastnosti hladiva ima tudi ORC proces nekatere posebnosti. V članku je predstavljen ORC proces, ki bo apliciran v slovenski industriji z električno močjo generatorja 120 kW. Obravnavane so nekatere posebnosti ORC procesov in tudi vpliv izvedbe prenosnikov toplote. Analiziran je tudi vpliv temperature hladilne vode na delovanje ORC procesa.

PIRC, A., SEKAVČNIK, M.
ANALIZA STOPNJE DISLOCIRANOSTI ENERGETSKIH SISTEMOV PRI OSKRBI URBANEGA NASELJA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 7
V tem prispevku je narejena analiza stopnje dislociranosti energetskih sistemov pri oskrbi realnega urbanega naselja s toplotno in električno energijo glede na energijski izkoristek, investicijske in obratovalne stroške. V začetku je predstavljen energetski sistem bioplinarne in načrtovanje vročevodnega ter plinovodnega omrežja iz kogeneracijskega postrojenja. Nato so narejeni trije primeri oskrbe: v prvem, bioplinarna proizvaja električno energijo in distribuira toploto po vročevodu; v drugem primeru bioplinarna distribuira bioplin do manjši kogeneracijskih postrojev znotraj naselja, in v zadnjem primeru, bioplinarna proizvaja bioplin za potrebe prigrajenega postroja in za kurjenje v individualnih kotlih. Na podlagi investicijskih in obratovalnih stroškov je na koncu narejen tudi izračun lastnih cen toplotne in električne energije.


 

 

Mednarodno posvetovanje
Komunalna energetika - oskrba z energijo / Power Engineering


Laboratorij za energetiko
Inštitut za močnostno elektrotehniko
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru
Koroška cesta 46, 2000 Maribor
Telefon: (02) 220 71 72 (doc. dr. Miloš BEKOVIĆ)
              (02) 220 70 84 (Jurček VOH)
              (02) 220 70 61 (prof. dr. Jože PIHLER)
Elektronska pošta
power.eng@um.si