ARHIV PRISPEVKOV


MEDNARODNO POSVETOVANJE

KOMUNALNA ENERGETIKA - OSKRBA Z ENERGIJO POWER ENGINEERING 2019

 


Vpišite iskalni niz:
BEV
CIP
CNG
EEO
NOX
ORC
OVE
SN
vod
    Natisni  

KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016
KOMUNALNA ENERGETIKA 2016, _.
CIP 2016
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 00
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 338.465:620.9(082) MEDNARODNO posvetovanje Komunalna energetika (25 ; 2016 ; Maribor) 25. mednarodno posvetovanje Komunalna energetika, 10. do 12. maj 2016, Maribor, Slovenija [Elektronski vir] = 25th International Expert Meeting Power Engineering, May 10th to 12th 2016, Maribor, Slovenia / [odgovorni urednik Jože Pihler ; prevajanje Jurček Voh] ; [organizacija] Univerza v Mariboru [in] Univerza v Ljubljani [in] Energetska agencija za Podravje. - El. zbornik. - Maribor : Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, 2016 ISBN 978-961-248-510-8 1. Pihler, Jože, 1955- 2. Univerza (Maribor) 3. Univerza (Ljubljana) 4. Energetska agencija za Podravje (Maribor) COBISS.SI-ID 86979841

KOMUNALNA ENERGETIKA 2016, _.
PROGRAM POSVETOVANJA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 0
Program

KOMUNALNA ENERGETIKA 2016, _.
Organizacijski in programski odbor
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 000
ORGANIZACIJSKI ODBOR Predsednik: Jože PIHLER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor Tajnik: Jurček VOH , Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor Člani: Katarina DEŽAN, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Lidija K. KORITNIK, ICEM – TC, Maribor o, Vlasta KRMELJ Energetska agencija za Podravje, Maribor Tine MARČIČ TECES, Maribor Gorazd ŠTUMBERGER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Jože VORŠIČ, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Častni član: zasl. prof. dr. Želimir DOBOVIŠEK, Fakulteta za strojništvo, Maribor PROGRAMSKI ODBOR Predsednik: Gorazd ŠTUMBERGER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru Člani: Klemen DEŽELAK, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru Filip KOKALJ, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru Anita KOVAČ KRALJ, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru Vlasta KRMELJ, Energetska agencija za Podravje Tine MARČIČ, Tehnološki center za električne stroje Rafael MIHALIČ, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani Jože PIHLER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru Miran ROŠER, Elektro Celje, Celje Andrej SENEGAČNIK, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani Bojan ŠTUMBERGER, Fakulteta za energetiko, Univerza v Mariboru Gorazd ŠTUMBERGER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru Jože VORŠIČ, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru

LEVIČAR, D.
»OVE V SLOVENIJI: NAČRTOVANO, IZVEDENO TER SMERNICE ZA PRIHODNOST«
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 1

OTOREPEC, R.
»PRILOŽNOSTI IN KORISTI PRI VKLJUČEVANJU OVE V EEO«
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 2

MIHALIČ, R.
»PASTI PRI UPORABI OVE«
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 3

OMAHEN, G.
»VKLJUČEVANJE OVE V EEO SLOVENIJE IN PROJEKCIJA PO UVEDBI NET METERINGA«
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 4

ŠTUMBERGER, G.
»MOŽNOSTI ZA POVEČANJE DELEŽA OVE V OMREŽJIH V PRIHODNOSTI«
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 5

ŠTOK, T.
REGULIRANJE CEN TOPLOTE ZA DALJINSKO OGREVANJE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 6
Z novim Energetskim zakonom (v nadaljevanju EZ-1) se področje daljinskega ogrevanja in hlajenja ter distribucije drugih energetskih plinov iz zaključenih omrežij rešuje sistemsko. Regulacija cen toplote za daljinsko ogrevanje se namreč prenaša iz Zakona o kontroli cen v EZ-1, ki določa obveznost reguliranja cene toplote za daljinsko ogrevanje za distributerja toplote, ki izvaja gospodarsko javno službo distribucije toplote, in za reguliranega proizvajalca toplote. Odvisno od števila oskrbovanih gospodinjskih odjemalcev in zahtev po zagotavljanju javnih potreb se lahko dejavnost distribucije toplote opravlja kot tržna distribucija ali kot izbirna lokalna gospodarska javna služba.

KOKOT KRAJNC, M.
SISTEM OBVEZNOST ENERGETSKE UČINKOVITOSTI ZA ZAVEZANCE V SLOVENIJI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 7
Agencija za energijo je v letu 2016 začela prvič spremljati poročanje o doseženih prihrankih energije, ki so jih dosegli dobavitelji elektrike, plina, toplote ter trdnih in tekočih goriv v letu 2015. S tem se v Sloveniji začne spremljati sistem obveznosti energetske učinkovitosti zavezancev, ki ga izvaja agencija. V prispevku predstavljamo značilnosti sistema obveznosti energetske učinkovitosti v Sloveniji s strani zavezancev in njegove zakonske podlage. V zaključku podajamo prve informacije o aktivnostih zavezancev pri povečanju energetske učinkovitosti.

MEZGA, Z., ĆATIĆ, D.
SPTE KOT REZERVNO NAPAJANJE PORABNIKOV DISTRIBUCIJSKEGA CENTRA VODENJA IN KOT PRIMER STROŠKOVNO UČINKOVITEGA OBVLADOVANJA ENERGIJE V UPRAVNI STAVBI ELEKTRA MARIBOR
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 8
K realizaciji postavitve naprave za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE) kot rezervnega napajanja distribucijskega centra vodenja (DCV) Elektra Maribor d.d. v upravni stavbi na naslovu Vetrinjska ulica 2 sta prispevala dva neodvisna projekta, ki sta po analizi njunih sinergijskih učinkov pripeljala do končne slike. En projekt je bil izvedba posodobitev obstoječega sistema brezprekinitvenega napajanja DCV z ureditvijo redundantnega vira rezervnega napajanja. Drugi projekt se je nanašal na izvedbo sanacije kotlovnice kot eden od prioritetnih investicijskih posegov po izvedenem razširjenem energetskem pregledu upravne stavbe. Ob zamenjavi energetsko potratnega kotla na plin s sodobnim kondenzacijskim kotlom so analize pokazale, da je smiselno vgraditi tudi manjšo enoto SPTE na plin. Z združitvijo omenjenih projektov smo po izdelanem investicijskem programu sprejeli odločitev o sanaciji kotlovnice ter realizaciji izvedbe SPTE kot stalnega vira toplotne energije in rezervnega napajanja DCV. SPTE v nujnih primerih obratuje tudi otočno, s čimer je zagotovljena stalna oskrba porabnikov DCV z električno energijo. Delovanje SPTE tako prinaša več koristi: je agregat za proizvodnjo električne energije za nujne odjemalce DCV, poraba električne energije na mestu proizvodnje je manjša, proizvodnja toplotne energije je v času delovanja SPTE konstantna, za proizvodnjo energije iz SPTE je zagotovljena tudi državna subvencija za proizvodne vire. Takšen način delovanja SPTE pomeni izboljšan tehnično tehnološki proces v podjetju, ki je istočasno zagotovil finančne prihranke v poslovanju podjetja.

ROŽMAN, M., GERMIČ, L., KOKALJ, F.
NAČRTOVANJE NOVEGA ENERGETSKEGA OBJEKTA ENERGETIKE MARIBOR NA OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE IN VISOKO UČINKOVITO PROIZVODNJO TOPLOTNE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 9
Z naprednim centrom visoko učinkovite proizvodnje toplote, katerega bi sestavljala skupek proizvodnih in soproizvodnih sistemov toplotne in električne energije, bi se v največji regijski sistem daljinskega ogrevanja vnesla dodatna kvota proizvedene toplote iz visoko učinkovitih in obnovljivih virov. Namen centra je zagotavljati optimizirano – časovno realno proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplotne in električne energije usklajeno z dejanskim in trenutnim koristnim odjemom toplote v sistemu. Napredni center bo zajemal: • visoko učinkovit nizko emisijski kotel na biomaso – 5MW, • sistem soproizvodnje toplotne in električne energije na zemeljski plin – 2,3 MWe, • visokotemperaturne toplotne črpalke za izrabo nizkotemperaturnih energetskih tokov – 0,84 MW in • učni center za energijsko izrabo lesne biomase in napredne energetske sisteme za učinkovito rabo energije.

POZZETTO, D., ALVAREZ SERRANO, Y. M., CEFALO, R., GRAZIOLI, A., TOMMASI, A.
PRIMERJALNA ANALIZA TEHNIČNIH, EKONOMSKIH IN OKOLJSKIH MOŽNOSTI IZVEDBE NAPRAVE NA LESNO BIOMASO ZA SOPROIZVODNJO TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 10
Po določitvi možnih lokacij za postavitev novega obrata soproizvodnje na lesno biomaso v gorski skupnosti Krasa, Furlaniji Julijski krajini (Italija) v eni od prejšnjih študij [6], je v tem prispevku prikazana tehnična in ekonomska izvedljivost ter okoljska sprejemljivost predlagane rešitve. V tem prispevku so predstavljeni: - zasnova obrata za soproizvodnjo in omrežje daljinskega ogrevanja; - ekonomska ocena investicije kot alternativa; - okoljska sprejemljivost (v oziru trajnostnega razvoja) obrata za soproizvodnjo in omrežja daljinskega ogrevanja v primerjavi z običajnimi sistemi.

HEBAR, B.
SISTEM ZA IZRABO ODPADNE TOPLOTE IZ KOMPRESORJEV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 11
Ogrevanje proizvodnih in poslovnih prostorov ter sanitarne vode v skupini Talum je v veliki meri izvedeno s paro, ki jo kupujemo v podjetju Silkem. Proizvedena je na našem plinskem kotlu, po nadzemnih in podzemnih parovodih pa jo vodimo v posamezne toplotne postaje po objektih. Para preda svojo toplotno energijo v podpostajah preko toplotnih prenosnikov vroči vodi, katera nato s pomočjo radiatorjev, kaloriferjev in talnega ogrevanja oddaja svojo energijo v prostore, v bojlerjih pa ogreva sanitarno vodo. Kondenzat pa v veliki večini vračamo nazaj v kotlovnico Silkem.

HEBAR, B.
POSODOBITEV CENTRALNEGA SISTEMA PROIZVODNJE KOMPRIMIRANEGA ZRAKA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 12
Komprimirani zrak je za Talum, predvsem pa elektrolizo C kot največjega porabnika tega energenta, izjemnega pomena. Prekinitev dobave daljša od 10 min je namreč za elektrolizni proces že lahko usodna, zato je proizvodnja in oskrba z zrakom pod strogim nadzorom upravljalcev. Drugi razlog za posodobitev sistema proizvodnje komprimiranega zraka je strošek rabe električne energije za kompresorje. Zastavljeni cilj projekta zraven posodobitve ključne opreme je bil zmanjšati specifično rabo el. energije (kWh/Nm3) za 25 %.

PAPLER, D.
PRERAZPOREDITEV TRŽNIH DELEŽEV DOBAVITELJEV ZARADI NIŽANJA CEN ENERGIJE IN POVEČEVANJE REGULIRANIH CEN OMREŽNINE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 13
Oskrba z električno energijo je tržna dejavnost. Na trgu energije se srečujeta ponudba in povpraševanje. Liberalizacija trga električne energije je povzročila spremembe v ponudbi, in sicer z začetnim porastom števila konkurentov. Stopnja koncentracije prodaje električne energije poslovnega in gospodinjskega odjema je nihala po letih s tendenco zniževanja. Tržni deleži posameznih ponudnikov so se spreminjali in značilno znižali, prerazporedili so se med več dobavitelji. Spremenila se je struktura trga električne energije, saj so se zmanjšali tržni deleži dobaviteljev iz skupine distribucijskih podjetij, povečali pa so se tržni deleži novih trgovcev. Kot ponudnik nastopa dobavitelj energije, ki se z odjemalcem prosto dogovori o količini in ceni dobavljene energije, drugi del računa pa določa država z oblikovanjem cen omrežnine, prispevkov, trošarine in davka na dodano vrednost. Analizirali smo gibanja končne cene električne energije za različne porabniške skupine v industriji in v gospodinjstvih v Sloveniji v obdobju 2005–2015. Prikazali smo deleže, ki predstavljajo liberaliziran tržni del (cena energije), reguliran infrastrukturni del (cena za uporabo omrežja) in obvezne državne dajatve v prometu z električno energijo (dajatve, trošarina in davek na dodano vrednost). Pri povprečnih cenah električne energije za industrijo v Sloveniji se je v strukturi elementov delež cene energije znižal za 10,12 odstotnih točk, delež uporabe za omrežje se je povečal za 2,23 odstotne točke, delež skupnih dajatev: prispevki, trošarine in davki na dodano vednost pa se je povečal za 7,90 odstotne točke. Pri povprečnih cenah električne energije za gospodinjstvo v Sloveniji se je v strukturi elementov delež cene energije povečal za 1,15 odstotnih točk, delež uporabe za omrežje se je zmanjšal za 7,91 odstotne točke, delež skupnih dajatev: prispevki, trošarine in davki na dodano vednost pa se je povečal za 6,75 odstotne točke. Z regresijsko analizo smo ugotovili, da je potrošnja industrijskega odjema pozitivno povezana z bruto domačim proizvodom in nadomestki energentov ter negativno povezana z liberalizacijo trga električne energije. Potrošnja gospodinjskega odjema je pozitivno povezana z dohodki gospodinjstev ter negativno povezana s z liberalizacijo trga električne energije.

PAPLER, D.
ENERGETSKA UČINKOVITOST DOSEŽENA S SISTEMATIČNIMI UKREPI UPRAVLJANJA Z ENERGIJO
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 14
V družbi Gorenjske elektrarne s konceptom energetske učinkovitosti sistematično spremljamo porabo energije z energetskim knjigovodstvom, stroške s finančnega vidika in emisije CO2 z ekološkega vidika. Na lastnem primeru stavbe smo s sistematičnim pristopom podali primer modela komunalne energetike. Po zatonu donosnih subvencij za sončne elektrarne je v konceptu energetske učinkovitosti postala zanimiva izgradnja sončne elektrarne moči 12,3 kWp za lastno uporabo z internim priklopom po tipski shemi PX3 in uporabe električne energije za lastne potrebe, kjer je prihranek lastno proizvedene električne energije pri stroških za omrežnino in dajatve. Prizadevanja za povečano energetsko učinkovitost potekajo od leta 2005 z uporabo toplotne črpalke pri ogrevanju v prehodnem obdobju in od leta 2011 z zamenjavo energenta zemeljski plin namesto kurilnega olja pri ogrevanju v zimskem obdobju. Z uvedbo energetskega knjigovodstva, optimiranjem porabe vseh energentov, dokumentom energetske izkaznice in ukrepi iz energetskega pregleda je cilj celovit nadzor nad porabo in stroški energentov in pridobitev certifikata standarda kakovosti ISO 50001 za upravljanje z energijo. Za razvojni koncept energetske učinkovitosti z lastno sončno elektrarno in toplotno črpalko izračunamo prihranke emisij toplogrednih plinov. Razvili smo energetsko nadzorni informacijski sistem GEKenergija, ki temelji na spremljanju porabe določenega energenta, vrednotenju porabe in prihranka, tako v energentu kot tudi v denarju. Rezultati kažejo pričakovane učinke. Z regresijsko analizo pojasnimo vpliv zunanje temperature na porabo toplotne energije.

KRMELJ, V.
Električna mobilnost deluje
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 15

Ministrstvo za javno upravo, _.
Zeleno javno naročanje
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 16

ZIETNEK, J.
Emobilnost v mestu Celovec
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 17

KONTIĆ, V.
(Električna) mobilnost v Ljubljani
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 18

PETERŽINEK, M.
ELEKTRIČNA MOBILNOST KOT DEL SOCIALNEGA RAZVOJ OBČINE, PROJEKT “PROSTOFER”
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 19

Pošta Slovenije, _.
Dostava z električnimi vozili
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 21

MUJEZINOVIĆ, A., MARTINEZ, S., MUHAREMOVIĆ, A.
MATEMATIČNI MODEL KATODNE ZAŠČITE PODZEMNIH CEVOVODOV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 22
Katodna zaščita je najpogosteje uporabljena tehnika za zaščito podzemnih ali podvodnih kovinskih konstrukcij pred korozijo. Oblikovanje sistema katodne zaščite pomeni določitev porazdelitve potenciala na površini ščitenega objekta, za zadostitev podanim kriterijem. V prispevku je predstavljen matematični model za izračun parametrov sistema katodne zaščite. Predstavljen matematični model je bil uporabljen za izvedbo analize vpliva upornosti tal in premaza na nivoju polarizacije.

SARAJLIĆ, M., PIHLER, J., RIBIČ, J., KITAK, P.
UPORABA MAYRJEVEGA MODELA PRI SIMULACIJI ELEKTRIČNEGA OBLOKA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 23
Članek opisuje uporabo Mayrjevega modela pri simulaciji električnega obloka. Mayrjev simulacijski model je del programskega orodja MATLAB – SIMULINK, s katerim so izvajane simulacije odprtega obloka. Eksperimentalni del je bil izveden v laboratoriju ICEM na ločilnem stikalu in odklopniku. Izdelana je primerjalna analiza simulacijskih izračunov in laboratorijskih meritev.

STOPAR, K., PIHLER, J., KITAK, P.
MERITVE ELEKTRIČNIH PARAMETROV ELEKTRO OBLOČNE PEČI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 24
Elektro obločna peč je pomemben agregat v procesu pretaljevanja jeklenega odpadka. V obločni peči želimo pretaljevati jekleni odpadek čim hitreje, z največjim vnosom energije. Vnos električne energije je odvisen od sekundarnih napetosti in tokov v izbrani stopnji transformatorja peči, kar vpliva tudi na stabilnost gorenja električnega obloka. Obločno peč želimo voditi energetsko čim bolj učinkovito. Zato želimo z meritvami električnih parametrov med obratovanjem obločne peči pridobiti podatke o njenem delovanju, kar je tudi predmet tega članka.

KITAK, P.
UPORABA PROGRAMSKIH ORODIJ ZA DOLOČITEV NAPETOSTI KORAKA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 25
Na primeru paličnega ozemljila so v članku prikazani trije postopki za izračun potencialov na površini zemlje in na osnovi potencialne razlike določitev napetosti koraka. Za določene predpostavke in poenostavitve lahko izvedemo teoretični izračun porazdelitve potencialov. Za kompleksnejše ozemljitvene sisteme uporabimo programsko orodje, ki temelji na analitičnem pristopu reševanja ozemljitvenih sistemov (primer programskega orodja WinIGS). Tretji pristop temelji na numeričnih postopkih na osnovi metod končnih elementov in omogoča kompleksnejše analize porazdelitve potencialov na in pod površino nehomogene zemlje. Za ta pristop bo prikazanih tudi nekaj ukrepov za zmanjšanje napetosti koraka.

VORŠIČ, Ž., PIHLER, J., MARUŠA, R.
SEGREVANJE VODNIKOV V USTALJENEM STANJU II
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 26
V načrtovanju razdeljevalnih in prenosnih omrežij vpliva na izbiro prereza več dejavnikov kot so padec napetosti, izguba moči, stabilnost, zaščita in še kateri drugi. Pomemben je dvig temperature vodnikov nad temperaturo okolja. Treba je poznati največji trajni tok vodnika saj določa najvišjo dovoljeno temperaturo vodnika. Temperatura vodnika vpliva na poves vodnika med stebri in določa spremembo natezne trdnosti zaradi segrevanja. Za kratke povezovalne vode ob izrednih razmerah je temperatura vodnika merodajna za pravilno izbiro vodnika.

SOTLAR, T.
SIMULACIJA REALNEGA KRATKEGA STIKA S PROGRAMSKIM PAKETOM MATLAB
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 27
V članku je obravnavana simulacija realnega kratkega stika v distribucijskem omrežju s programskim paketom Matlab. Namen je prikazati kako pri simulaciji realnega kratkega stika v programskem paketu Matlab določimo parametre modela. Ob predpostavki, da poznamo vse parametre elementov omrežja lahko načeloma izdelamo model distribucijskega omrežja, ki je popolnoma identičen dejanskemu omrežju. Kljub temu pa imamo pri vsakem realnem kratkem stiku še spremenljivke, ki jih moramo upoštevati pri simulaciji. V zaključku je s primerjavo časovnih potekov efektivnih kratkostičnih tokov pri enofaznem, dvofaznem in trifaznem kratkem stiku prikazano ujemanje rezultatov simulacije in dejanskih meritev.

TRBUŠIĆ, M., PIHLER, J., HAMLER, A.
KOMPENZACIJA ČASA POLOVIČNE VREDNOSTI PRI PRESKUŠANJU Z MARKSOVIM GENERATORJEM
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 28
V tem delu predstavljamo matematični model Marksovega udarnega generatorja s kompenzacijo položnosti hrbta udarnega vala. Pri preskušanju nizkonapetostnih navitij transformatorjev, se zaradi nizkih induktivnosti preskušanca pojavijo težave na hrbtu udarnega vala, kjer se položnost hrbta zmanjša do te mere, da udarni val ne ustreza več IEC standardom. V tem primeru je potrebno Marksov generator nadgraditi z Glaningerjevo vezavo, ki na hrbtu udarnega vala poveča čas do polovične vrednosti.

NOHÁČOVÁ, L., ŽÁK, F., KROPÁČEK, V.
KAPACITIVNI TOKI ZEMELJSKIH STIKOV V DISTRIBUCIJSKIH OMREŽJIH Z IZOLIRANO NEVTRALNO TOČKO
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 29
V prispevku je opisana metoda za določitev kapacitivnih zemeljskostičnih tokov v razdeljevalnih omrežjih. Dozemno kapacitivnost je mogoče prikazati z razmerjem napetosti in kapacitivnostjo povezanega kondenzatorja. Nova indirektna metoda merjenja in izračuna dozemnih kapacitivnosti v omrežjih z izolirano nevtralno točko temelji na ustvarjanju kratkočasnih faznih kapacitivnih nesimetrij v omrežju. Metodo je, z razširitvami, mogoče uporabiti tudi za oceno uhajavih tokov. Nadalje je metodo mogoče uporabiti tudi za periodične kontrole vrednosti dozemnih kapacitivnosti: z namensko avtomatizacijo se lahko celoten proces meritev in vrednotenja izvede v določenih časovnih intervalih (urno, dnevno, mesečno, …) ali na zahtevo operaterja.

SRPAK, D., PAJAN, D.
VPLIV SENČENJA IN AZIMUTA NA DELOVANJE SONČNE ELEKTRARNE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 30
Članek na kratko opisuje sončno elektrarno zgrajeno na strehi stavbe občine Crnec in predstavlja razliko med dejansko in načrtovano proizvodnjo električne energije. Na primeru izbrane sončne elektrarne je prikazan vpliv senčenja modulov na proizvodnjo energije in možnost zmanjšanja le-tega. Ob tem je bila analizirana tudi razlika proizvodnje v odvisnosti od položaja modula proti Soncu v različnih sezonah.

SUKIČ, P., RODIČ, M., ŠTUMBERGER, G.
PRILAGAJANJE VODENJA AVTOPOLNILNICE SPREMEMBAM IZHODNE MOČI FOTONAPETOSTNE ELEKTRARNE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 31
Z večanjem število fotonapetostnih elektrarn se veča tudi njihov vpliv na električno omrežje v katero so priključene. Pogosto fotonapetostne elektrarne s svojim načinom delovanja negativno vplivajo na napetostni profil. Prehodi oblakov povzročajo hipno znižanje sončnega obsevanja, kar povzroči velike spremembe v izhodni moči v zelo kratkem času. Na območjih kjer je velika koncentracija fotonapetostnih elektrarn, lahko omenjeno delovanje povzroči hipni upad napetosti ali celo znižanje frekvence. Težave z velikimi spremembami v izhodni moči v zelo kratkem času se večinoma rešujejo s hranilniki energije, ki so sposobni reagirati v zelo kratkem času, da nadomestijo manjkajočo ali presežno moč in navidezno zgladijo izhodno moč. Časovno gledano so se istočasno a neodvisno od fotonapetostnih elektrarn začele v električnih omrežjih pojavljati tudi polnilnice za električna vozila, ki se jim z vsako generacijo večajo nazivne moči. Najmočnejše hitre polnilnice so moči 120 kW na enoto, kar pomeni, da so precej velik porabnik glede na ostale običajne posamezne porabnike v okolici. To pa odpira možnost, da bi v primerih, ko pride do hipnega znižanja izhodne moči v bližnji fotonapetostni elektrarni, za čas prehodnega pojava znižali moč polnjenja polnilnice za električna vozila, ki bo jo potem postopoma zvišali do polne moč. S tem bi lahko lahko znižali negativen vpliv fotonapetostnih elektrarn na omrežje. V prispevku je prikazan primer simulacije kompenzacije motenj fotonapetostne elektrarne z začasnim zniževanjem moči polnilnice za električna vozila. Rezultati kažejo, da se s predlagano kompenzacijo moči napetostni profil v omrežju izboljša.

SREĆKOVIĆ, N., TRBUŠIČ, M., BELIČ, E., ŠTUMBERGER, G.
ZAGOTAVLJANJE USTREZNIH NAPETOSTNIH PROFILOV V DISTRIBUCIJSKEM OMREŽJU S POMOČJO FOTONAPETOSTNIH SISTEMOV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 32
Pospešeno vključevanje razpršenih virov (RV) električne energije zahteva ovrednotenje različnih učinkov, ki jih RV imajo na obratovanje električnega omrežja. Pravilno umeščeni fotonapetostni (PV) sistemi z ustreznimi sistemi vodenja lahko ugodno vplivajo na napetostni profil ter zmanjšanje izgub električne energije na elementih omrežja. Ta prispevek obravnava možnosti zagotavljanja ustreznih napetostnih profilov v srednjenapetostnem delu distribucijskega omrežja, in sicer z optimalno generacijo jalove moči in/ali redukcijo generacije delovne moči PV sistemov. Časovno diskretni izračuni obratovalnih stanj skozi leto so bili opravljeni na realnih primerih dveh srednjenapetostnih omrežjih. Določitev optimalnih vrednosti generacije jalove in redukcije delovne moči je izvedena s pomočjo diferenčne evolucije v časovnih točkah, kjer nastopijo napetosti, večje od dovoljenih. Dobljeni rezultati kažejo na smiselnost generacije jalove moči PV sistemov pri zagotavljanju ustreznih napetostnih profilov. Omejevanje generacije delovne moči je smiselno šele, ko z generacijo jalove moči ni mogoče zagotoviti ustreznih napetostnih profilov.

BELIČ, E., VOH, J., SUKIČ, P., ŠTUMBERGER, G.
VPLIV GENERACIJE JALOVE MOČI FOTONAPETOSTNEGA SISTEMA NA GENERACIJO DELOVNE MOČI IN PRENOSNE IZGUBE V NIZKONAPETOSTNEM OMREŽJU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 33
V delu je obravnavan vpliv generacije jalove moči fotonapetostnega sistema na generacijo delovne moči in prenosne izgube, ki se zaradi pretakanja energije pojavijo v nizkonapetostnem omrežju. Predstavljen je eksperimentalni sistem, ki je sestavljen iz dveh večjih sklopov. V prvem sklopu je fotonapetostni sistem, v katerem je vsak fotonapetostni modul priključen v nizkonapetostno omrežje preko svojega mikropretvornika. Z vsakim izmed mikropretvornikov dvosmerno komunicira komunikacijski vmesnik. Drugi sklop predstavlja krmilni sistem s sistemom za zajem podatkov. Eksperimentalni sistem ponuja možnostjo dodajanja povezav in izvedbe prevezav. S njim je mogoče realizirati enofazno ali trifazno pametno omrežje. V okviru tega dela je bilo s pomočjo dodatnega kabla izvedeno enofazno nizkonapetostno omrežje, ki ima priključen fotonapetostni sistem na eni strani ter omrežje na drugi. Rezultati analize in meritev obratovanja takšnega omrežja kažejo, da je s pomočjo generacije jalove moči mogoče povečati proizvedeno delovno moč. Oba ukrepa pa imata za posledico povečanje izgub v omrežju.

ŽMAVC, M., UNUK, B.
RAZLOGI ZA UVEDBO TRAJNEGA NADZORA V TRANSFORMATORSKIH POSTAJAH
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 34
Odjemalci električne energije so vedno bolj ozaveščeni nad svojimi pravicami glede kakovosti električne energije. Distribucijska podjetja morejo skrbeti za nemoteno dobavo električne energije tako v smislu zagotavljanja neprekinjenosti dobave, kot skladnosti s standardom SIST EN 50150. Nove tehnologije, tako pri poslovnih uporabnikih kot pri gospodinjstvih, postavljajo distribucijska podjetja pred nove izzive in jih prisilijo k zagotavljanju kakovostne električne energije. Za zagotavljanje kvalitete električne energije je v Sloveniji predpisan standard SIST EN 50160, ki govori o 13 parametrih kakovosti električne energije in je opisan v nadaljevanju referata.

KIRBIŠ, A.
HE ZLATOLIČJE – SINHRONIZACIJA AGREGATA NA ELEKTROENERGETSKI SISTEM
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 35
Članek v začetku podaja pomen in teoretične osnove sinhronizacije generatorja na elektroenergetsko omrežje. Uvodni teoriji sledi izdelava simulacijskega modela elektrarne v programskem paketu Matlab/Simulink in s pomočjo izvedenih simulacij analiza različnih vklopnih pogojev sinhronizacije generatorja na omrežje.


 

 

Mednarodno posvetovanje
Komunalna energetika - oskrba z energijo / Power Engineering


Laboratorij za energetiko
Inštitut za močnostno elektrotehniko
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru
Koroška cesta 46, 2000 Maribor
Telefon: (02) 220 71 72 (doc. dr. Miloš BEKOVIĆ)
              (02) 220 70 84 (Jurček VOH)
              (02) 220 70 61 (prof. dr. Jože PIHLER)
Elektronska pošta
power.eng@um.si