ARHIV PRISPEVKOV


MEDNARODNO POSVETOVANJE

KOMUNALNA ENERGETIKA - OSKRBA Z ENERGIJO POWER ENGINEERING 2019

 


Vpišite iskalni niz:
BEV
CIP
CNG
EEO
NOX
ORC
OVE
SN
vod
    Natisni  

KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012
KOMUNALNA ENERGETIKA, _.
PROGRAM 2012
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 0
Program posvetovanja

KOMUNALNA ENERGETIKA 2012, _.
Organizacijski in programski odbor
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 000
ORGANIZACIJSKI ODBOR

Predsednik:
Jože VORŠIČ, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor

Tajnik:
Jurček VOH , Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor

Člani:
Miran HORVAT, Elektro Maribor, Maribor
Franc JAKL, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Darko KORITNIK, ICEM – TC, Maribor
Lidija K. KORITNIK, ICEM – TC, Maribor
Vlasta KRMELJ, Energetska agencija za Podravje, Maribor
Jože PIHLER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Gorazd ŠTUMBERGER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Zvonko TOROŠ, Elektro Primorska, Nova Gorica
Rudi VONČINA, Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana
Marjan ZORMAN, Elektro Maribor, Maribor

Častni član:
zasl. prof. dr. Želimir DOBOVIŠEK, Fakulteta za strojništvo, Maribor


PROGRAMSKI ODBOR

Predsednik:
Andrej SENEGAČNIK, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana

Člani:
Krešimir BAKIČ, ELES – Elektro Slovenije, Ljubljana
Ivan BENEŠ, CITYPLAN, Praga, Češka
Boris BIZJAK, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Grega BIZJAK, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
Denis DŽONLAGIĆ, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Lothar FICKERT, Technische Universität Graz, Avstrija
Aleš HRIBERNIK, Fakulteta za strojništvo, Maribor
Franc JAKL, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Vlasta KRMELJ, Energetska agencija za Podravje, Maribor
Rafael MIHALIČ, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
Igor PAPIČ, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
Alan PERC, Energetika Maribor
Ivan PEŠENJANSKI, Fakulteta tehničkih nauka u Novom Sadu, Srbija
Jože PIHLER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Zmagoslav PRELEC, Sveučilišče u Rijeci, Hrvaška
Janez RIBIČ, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Nermin SARAJLIČ, Fakultet elektrotehnike u Tuzli, Bosna in Hercegovina
Ernst SCHMAUTZER, Graz University of Technology, Avstrija
Sebastijan SEME, Fakulteta za energetiko, Krško
Gorazd ŠTUMBERGER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Marko TOPIČ, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
Ivo UGLEŠIČ, Fakultet elektrotehnike Zagreb, Hrvaška

KARG, L.
»PAMETNA ENERGIJA IZ NEMČIJE: PRVI REZULTATI PROGRAMA E-ENERGY«
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 1
Dosegljiva in zanesljiva dobava energija je bistvena za gospodarski razvoj. Tekom osnovne energetske reforme v Nemčiji bo sestava energetskega sistema v prihodnjih desetletjih podvržena dolgoročnim spremembam. Na primer: naraščalo bo število majhnih in in razpršenih proizvajalcev z nepredvidljivo, vremensko odvisno proizvodnjo energije. Za sistemske in distribucijske operaterje predstavlja to velik izziv.

PAPIČ, I.
»PROGRAM RAZVOJA PAMETNIH OMREŽIJ V SLOVENIJI«
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 2
Koncept pametnih omrežij pomeni nadgradnjo današnjega koncepta obratovanja in načrtovanja elektroenergetskega sistema ter v učinkovito celoto vključuje posamezne elemente sistema, tako klasične (centralizirane velike proizvodne enote, prenosno in distribucijsko omrežje) kot nove elemente, kot so na primer razpršeni proizvodni viri, napredni sistemi merjenja, odjemalci z možnostjo prilagajanja porabe, virtualne elektrarne, električni avtomobili in hranilniki električne energije.

RENKO, J.
»LOKALNA MIKRO-INTEGRIRANA OSKRBA Z ENERGIJO, SVETLOBO«
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 3
Energetska učinkovitost kot eden najpomembnejših vidikov varčnega ravnanja z energijo in zmanjšanjem njene porabe ter povečanje deleža porabe energije iz obnovljivih virov sodita v obseg zavez , ki jih je Republika Slovenija prevzela v okviru paketa za doseganje podnebno- energetskih ciljev do 2020. Spodbude, zlasti v obliki subvencij, ki so v zadnjih nekaj letih močno pospešile gradnjo fotovoltaičnih elektrarn v svetu in pri nas ,prinašajo priložnost za izgradnjo razdeljevalnih omrežij z vključevanjem energije iz distribuiranih obnovljivih virov na principih tkim. lokalnih pametnih omrežjih( micro smart grid). Poleg električne energije iz fotovoltaičnih elektrarn se v zasebnih objektih pogosto pojavljajo ogrevalne naprave (peči na pelete), kombinirane naprave za toploto in energijo (CHP), ogrevanje sanitarne vode in skladiščenje energije,kar vse daje priložnost za gradnjo mikro -integrirane oskrbe na ravni zgradbe ali skupine zgradb.

BENEŠ, I.
»RAZPRŠENI VIRI ENERGIJE IN PAMETNA OMREŽJA LAHKO DOPRINESEJO K PREŽIVETJU HAVARIJ«
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 4
V članku je predstavljen češki raziskovalni projekt s področja pametne kritične infrastrukture. Cilj projekta je povezava med odprtim energetskim trgom in novimi izzivi, ki izvirajo iz globalnih tveganj. Med havarijo je bistvenega pomena zagotavljanje osnovnih človeških potreb in varnosti. Kontinuiteta kritične infrastrukture mora biti zaščitena pred posledicami kaskadnega fenomena in domino učinka. Projekt rešuje odpornost energetske distribucije napram razpadom nacionalnega energetskega omrežja.

ROPOŠA, S., ŠTUMBERGER, G.
»IMPLEMENTACIJA PAMETNEGA OMREŽJA V PRIMERU ELEKTRO MARIBOR«
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 5
Omejene zaloge konvencionalnih virov energije in izpusti toplogrednih plinov, ki nastajajo pri izgorevanju fosilnih goriv, nas silijo v vedno večjo uporabo obnovljivih virov energije. Sledenji so pogosto razpršeni v prostoru in niso vedno na voljo. Tehnične rešitve za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov so relativno drage, stroški na tak način proizvedene energije pa tako visoki, da proizvodnja brez državnih spodbud ni ekonomsko upravičena. Ne glede na navedene pomanjkljivosti so bile v Evropski uniji in tudi Sloveniji sprejete politične odločitve, da je treba spodbujati proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji je omejena predvsem na izkoriščanje energije sončnih žarkov, energije vode in biomase. V zadnjih letih je opazno znatno povečanje števila instaliranih enot za razpršeno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, pri čemer prevladujejo fotovoltaične elektrarne. Elektroenergetski sistem, kot tudi prenosna in razdeljevalna elektroenergetska omrežja, so bila načrtovana in zgrajena za pretakanje energije od proizvodnih enot do porabnikov. Z vključevanjem enot razpršene proizvodnje se pojavljajo tudi pretoki energije v nasprotni smeri, prihaja pa tudi do hitrih sprememb v pretokih energije, za kar pa obstoječa elektroenergetska omrežja in sistem niso bili zasnovani. Problematiko vključevanja enot razpršene proizvodnjo električne energije v elektroenergetska omrežja bi naj skušali reševati s pomočjo pametnih omrežij.

VOVČKO, B., ŠTRICELJ, A.
PRIMERJAVA IZPLENA SONČNIH ELEKTRARN S SONČNIMI MODULI RAZLIČNIH TIPOV TER PRAKTIČNE IZKUŠNJE Z OBRATOVANJEM LE-TEH
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 6
Namen tega članka je prikazati praktične izkušnje in rezultate obratovanja sončnih elektrarn različnih tehnologij in izvedb. V predstavljenem članku prikazujemo primerjavo energijskega izplena tankoplastnih amorfnih ter monokristalnih sončnih modulov malih fotovoltaičnih elektrarn (MFE) TE Brestanica pri različnih orientacijah in majhnih naklonih. V prvih dveh poglavjih podajamo podatke o sončnih elektrarnah MFE TEB 1-3, v tretjem poglavju pa je podana primerjava energijskega izplena tankoplastnih amorfnih in monokristalnih sončnih modulov na podlagi analize obratovanja MFE TEB 1-3. V zadnjem poglavju podajamo sklep oziroma predloge za bodoče investitorje, ki izhajajo iz predhodnih ugotovitev.

SEME, S., ŠTUMBERGER, G.
IZKORISTEK SILICIJEVIH SONČNIH MODULOV PRI RAZLIČNIH KLIMATSKIH POGOJIH
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 7
Članek obravnava vpliv različnih klimatskih razmer na izkoristek silicijevih sončnih modulov. Primerjani so bili mono-kristalni, poli-kristalni in amorfni silicijevi sončni moduli. Na podlagi meritev IU karakteristik sončnega modula in sončnega sevanja, je bil določen izkoristek posameznih silicijevih sončnih modulov. Pokaže se, da je krivulja izkoristka v odvisnosti od različnih klimatskih razmer silicijevih sončnih modulov precej različna. Položna krivulja izkoristka v odvisnosti od jakosti sončnega sevanja se pokaže pri amorfnih silicijevih sončnih modulih, medtem ko je pri poli-kristalnih in mono-kristalnih silicijevih sončnih modulih ta krivulja dokaj ravna.

DEŽELAK, K., DEŽAN, K., DEŽELAK, D., BELIČ, E., ŠTUMBERGER, G.
INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI ZA PRIMER SLEDENJA FOTONAPETOSTNIH MODULOV SONCU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 8
Članek obravnava donosnost, oziroma interno stopnjo donosnosti investicije v sončno elektrarno. Sestavni del sončne elektrarne predstavljajo fotonapetostni moduli, kateri so lahko statični ali premični. Če je sončna elektrarna sestavljena iz premičnih modulov, pri čemer le-ti sledijo gibanju sonca, je mogoče proizvesti tudi do 30 % več energije, kakor če so moduli statični. Po drugi strani pa se postavitev sončne elektrarne s premičnimi fotonapetostnimi moduli odraža v večjih stroških investicije.

PIRC, A., DROBNIČ, B., MORI, M., SEKAVČNIK, M.
NAČRTOVANJE SAMOZADOSTNEGA ENERGESTKEGA SISTEMA Z MOTORJEM Z NOTRANJEM IZGOREVANJEM
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 9
V tem prispevku je obravnavano optimalno konfiguriranje samozadostnega energetskega sistema. Na začetku je predstavljena sama metoda naprednega načrtovanja energetskih proizvodnih enot. V nadaljevanju je bilo uporabljeno programsko okolje Mathwork Simulink, s katerim so modelirani porabnik energije, vir energije (motor z notranjim zgorevanjem z generatorjem), hranilne kapacitete (baterija) in regulacija. Na koncu so bile izvedene simulacije obratovanja večih testnih primerov, s katerimi smo poiskali optimalno rešitev. Slednja je bila določena na podlagi racionalne rabe energije, pravil obratovanja, velikosti posameznih enot in ekonomskega vidika. Povsem na koncu so predstavljeni rezultati v obliki diagramov in tabel.

HOSNAR, J.
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE Z MIKROTURBINO
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 10
Raziskava temelji na proučitvi možne izrabe vodne energije z gradnjo mikroturbine za namene pridobivanja električne energije. Voda spada med obnovljiv vir, saj je njen potencial (vodni padec in pretok) možno pretvoriti v “zeleno energijo”.

DEŽELAK, K., PIHLER, J., FLUHER, B., ŠTUMBERGER, G.
PRIMERJAVA MALE HIDROELEKTRARNE Z VGRAJENIMI MATRIČNIMI TURBINAMI Z GIBLJIVO HIDROELEKTRARNO
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 11
V članku je prikazana primerjava dveh možnih rešitev izgradnje male hidroelektrarne, pri čemer je poleg tehničnega izračuna izveden še finančni izračun investicije v projekt izgradnje takšne elektrarne. Prva obravnavana rešitev je elektrarna z vgrajenimi matričnimi turbinami, medtem ko je druga rešitev izgradnja tako imenovane gibljive elektrarne. Izbira takšnih rešitev je pogojena s specifičnimi pogoji pretoka in tudi padca reke na kateri bi bila takšna elektrarna izgrajena.

MÜHLBACHER, J.
ENERGETIKA IN OKOLJSKE TEŽAVE NA ČEŠKEM
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 12
Delo prikazuje okoljske vplive pri proizvodnji energije na Češkem in možnosti za ponovno obdelavo pokrajine.

ČERNELIČ, J., ŠTUMBERGER, G.
LABORATORIJSKI PROTOTIP STATIČNEGA KOMPENZATORJA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 13
V članku je predstavljena zgradba laboratorijskega prototipa statičnega kompenzatorja. Kompenzator je sestavljen iz enosmernega vodila, dvostopenjskega, trifaznega razsmernika in pasivnega LCL filtra. Krmiljenje je izvedeno s pomočjo digitalnega signalnega procesorja (DSP). Vodenje je izvedeno s tokovno regulacijo v dq koordinatnem sistemu in vektorsko pulzno širinsko modulacijo. Rezultati eksperimenta so pokazali ustreznost izvedbe in odlične odzive tudi pri prehodnih pojavih.

KOLENC, M., PAPIČ, I., BLAŽIČ, B.
LOKALNA REGULACIJA NAPETOSTI V PAMETNIH OMREŽJIH Z UPORABO ČASOVNO ODVISNEGA FAKTORJA MOČI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 14
V članku je obravnavana tematika regulacije napetosti v distribucijskih omrežjih z razpršenimi viri (RV). Do nedavnega so novo nameščeni RV lahko obratovali s konstantnim faktorjem moči, ki je navadno znašal cos = 1. Države po svetu že sprejemajo nova pravila, ki zahtevajo, da tudi RV sodelujejo pri regulaciji, ker so nenazadnje tudi glavni krivec za težave z napetostjo. Slovenija je že sprejela dokument, ki predpisuje različne statične karakteristike Q(U), ki določajo faktor moči v odvisnosti od priključne napetosti. Z razvojem tehnologije je dandanes mogoče vzpostaviti dvosmerno komunikacijo s centrom vodenja in RV. To pa omogoča, aktivnejše sodelovanje generatorjev pri regulaciji napetosti. Izdelan je bil koncept regulacije, ki temelji na izkoriščanju teh prednosti. Želeni cos se tako v določenih časovnih intervalih pošilja vsem generatorjem v omrežju. Izpostavljene so prednosti takšne regulacije. Na realnem distribucijskem omrežju so bile izdelane simulacije, ki kažejo na izredno fleksibilnost pri uporabi tovrstnih metod.

HERMAN, L., PAPIČ, I.
OPTIMALNO VODENJE KOMPENZATORJEV JALOVE MOČI V INDUSTRIJSKIH OMREŽJIH Z UPOŠTEVANJEM HARMONIKOV V NAPETOSTI IN TOKU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 15
V sodobnih industrijskih procesih delež nelinearnih bremen, ki so vir tokovnega harmonskega popačenja, nenehno raste. Hkrati se povečuje tudi število kompenzatorjev jalove moči. Kompenzatorji sami sicer niso vir harmonskega popačenja, lahko pa povzročijo ojačenje harmonikov z ustvarjanjem resonančnih razmer, posledica tega pa je nepravilno delovanje naprav ali celo njihov izpad iz obratovanja. Z večanjem števila kompenzacijskih naprav, ki so priključene na različnih napetostnih nivojih, postaja tudi vodenje teh omrežij čedalje zahtevnejše. Operater industrijskega omrežja ima težavno nalogo, da iz množice konfiguracij kompenzacijskih naprav poišče optimalno, ki zadovoljuje potrebe po jalovi moči in hkrati ne povzroči nevarnih resonančnih stanj. V članku je predstavljen koncept virtualnega kompenzatorja jalove moči, ki združuje vse kompenzacijske naprave nekega zaključenega industrijskega omrežja znotraj enotne regulacijske sheme. Tako lahko neodvisno reguliramo vsak posamezen kompenzator v realnem času ter za vsako obratovalno točko dosežemo optimalno konfiguracijo kompenzatorjev. Učinkovitost delovanja predlaganega algoritma je s simulacijo prikazana na modelu realnega industrijskega omrežja.

KŘÍŽ, J., PISTORA, M., NOHÁČOVÁ, L., VELEBA, J.
MOŽNOST VZPOSTAVITVE ENERGETSKEGA SISTEMA PO RAZPADU Z UPORABO OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 16
Tveganja za izpad velikih virov energije (razpad sistema) ne moremo nikoli v celoti izključiti in zato mora biit energetski sistem pripravljen za vzpostavite dobave električne energije. Ena od možnosti vzpostavitve energetskaga sistema po razpadu je samostojen zagon enega energetskega vira, ki služi kot lastna raba velike elektrarne. Zaradi naglega porasta instalirane moči iz obnovljivih virov je bilo v zadnjih letih postavljenih dovolj primerno velikih elektrarn na obnovljive vire, ki so zmožne služiti kot lastna raba za zagon velike elektrarne. V članku je ocenjena možnost zagona lastne rabe premogove termoelektrarne Ledvice s pomočjo vetrnega polja Kryštofovy Hamry.

GAŠPARINČIĆ, J., ŠTRICELJ, A.
RAZVOJ PLINSKIH TURBIN IN ZAGOTAVLJANJE TERCIARNE REGULACIJE V EES
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 17
Plinske turbine imajo danes velik pomen v elektroenergetiki. Leta 1905 je družba Brown Boveri postavila prvi komercialni plinski postroj za proizvodnjo električne energije. V vseh razvitih državah ter državah v razvoju so plinsko turbinski postroji najbolj uporabni za pokrivanje sistemskih rezerv (terciarne regulacije). Ob nastopu večjih motenj v EES (Elektro energetski sistem) ima pomembno vlogo terciarna regulacija, katere glavna naloga je, da pri izpadu večjih proizvodnih blokov v sistemu pomaga sekundarni regulaciji in skupaj odpravita nastalo neravnotežje delovne moči. Zato morajo biti v EES vedno na voljo proizvodne enote, ki lahko sodelujejo pri terciarni regulaciji. Rezerva celotne moči za terciarno regulacijo mora biti v polnem obsegu aktivirana v 15 minutah po podani zahtevi, kar lahko v naših razmerah nudijo le hitre plinske turbine, hidroelektrarne z akumulacijami, črpalne elektrarne in bloki v obratovanju.

KUŠTRIN, I., SENEGAČNIK, A., JAMŠEK, M.
ŠKODLJIVI VPLIVI NENADZOROVANEGA VDORA ZRAKA V KOTEL S PREMOGOVO PRAŠNO KURJAVO
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 18
V prispevku so predstavljeni vzroki in posledice nenadzorovanega vdora zraka v kotel. Obravnavani so parni kotli s premogovo prašno kurjavo oziroma zgorevanjem trdnih goriv zmletih v prah. Prašna kurjava z zgorevanjem v prostoru je naprednejša od zgorevanja v plasti ali na rešetki. Omogoča doseganje večjih toplotnih moči in višjih izkoristkov kotlov. Za kvalitetno zgorevanje mora biti izpolnjeno več pogojev. Eden od pogojev je optimalno razmerje goriva in zgorevalnega zraka. Ta pogoj je mogoče izpolniti v primeru dobrega nadzora nad razporejanjem zgorevalnega zraka med gorilnike oziroma šobe gorilnikov. Večinoma je s stališča vgrajene merilne in regulacijske opreme to možno izvajati, vendar veliko oviro pri tem predstavlja nenadzorovan vdor zraka v kotel, zaradi katerega je količina nadzorovanega zraka manjša. To neposredno onemogoča vzpostavitev optimalnih pogojev za zgorevanje.

KUŠTRIN, I., LENART, J., KOKOVNIK, A., GOSTINČAR, P., HOČEVAR, M.
OPTIMIRANJE ZGOREVANJA Z OZIROM NA PORAZDELITEV PREMOGOVEGA PRAHU MED ŠOBE GORILNIKOV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 19
Zgorevanje v vsakem kurišču mora biti podvrženo čim večji optimizaciji zaradi nižanja specifične porabe goriva in omejevanja emisij škodljivih snovi v okolico. Optimiranje zgorevanja premogovega prahu je še posebej kompleksno. Mlini za rjavi premog in lignit so istočasno tudi ventilatorji za pnevmatski transport premogovega prahu do gorilnikov. Vsak mlin dovaja premogov prah dvema, trem ali štirim šobam gorilnika. Zaradi velikih dimenzij in zapletene geometrije mlina s pripadajočimi prahovodnimi kanali ter stohastičnega dogajanja v mlinu je praktično nemogoče vplivati v zadostni meri na porazdelitev premogovega prahu med šobe gorilnikov. Lažje je med šobe porazdeliti zgorevalni zrak skladno s dejansko porazdelitvijo premogovega prahu. Porazdelitev premogovega prahu se ves čas spreminja v odvisnosti od obremenitve dodajalnika, obrabljenosti glavnih delov mlina in lastnosti premoga. V okviru članka je predstavljena metoda za sprotno spremljanje porazdelitve premogovega prahu v prahovodnih kanalih za ventilatorskimi mlini. Uporabljajo se zaznavala, ki delujejo na principu elektrostatične razelektritve.

MELE, J., SENEGAČNIK, A.
NOVA METODA DOLOČITVE MINIMALNE HITROSTI POPOLNE FLUIDIZACIJE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 20
Članek uvaja novo metodo za karakterizacijo in nadzor fluidizirane plasti s široko distribucijo velikosti delcev. Zgrajena je bila laboratorijska enota za eksperimentalne raziskave. Naš cilj je bil izdelati protokol za samodejni nadzor lebdeče plasti in samodejno določitev minimalne hitrosti popolne fluidizacije. Protokol na osnovi izmerjene tlačne razlike in hitrosti fluidizacijskega sredstva določi optimalno območje delovanja. Metoda določi eno točko izmed množice izmerjenih točk s podobnim diferenčnim tlakom in različnmi pretoki fluidizacijskega medija. Metoda je uporabna za krmiljenje lebdeče plasti v primerih ko želimo popolno fluidizacijo ob minimalnem pretoku fluidizacijskega sredstva. To je npr. pri uplinjevalnikih s cirkulirajočo lebdečo plastjo, kuriščih v lebdečem sloju in napravah za peskanje, itd.

BELAK, L., MARUŠA, R., PIHLER, J., ZAGORIČNIK, A.
REKONSTRUKCIJA 220 KV ZBIRALK V STIKALIŠČU RTP 400/220/110 KV PODLOG
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 21
Članek opisuje rekonstrukcijo zbiralk 220 kV (izolacije in pripadajočega obešalnega materiala) v stikališču RTP 400/220/110 kV Podlog. Stikališče 220 kV je v obratovanju od začetka sedemdesetih let pa vse do danes. Zaradi večletnega obratovanja in dotrajanosti opreme, obratovanje ni bilo več zanesljivo. Zaradi tega je bila v letu 2011 izvedena rekonstrukcija zbiralk. Ob tem, je bil poglavitni cilj, da bo v času rekonstrukcije obratovanje EES čim manj moteno. V ta namen je poleg rekonstrukcije, bila obravnavana tudi analiza obratovanja 400 in 220 kV prenosnega omrežja v času rekonstrukcije. Poudarek je bil na tem, kako ob izvajanju rekonstrukcije zagotoviti čim manj moteno obratovanje EES in posledično nemoteno oskrbo električne energije porabnikom.

MARUŠA, R., VORŠIČ, J., PIHLER, J., ZUPAN, B., GRADNIK, T., BELAK, L., FERLIČ, R.
DETEKCIJA GORLJIVIH PLINOV V ENERGETSKIH TRANSFORMATORJIH
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 22
V članku je predstavljena nadgradnja obstoječega plinskega (Buchholz) releja, ki se uporablja za detekcijo okvar in zaščito energetskih transformatorjev. Nadgradnja se navezuje na senzorski nadzor gorljivih plinov v Buchholz releju, ki se formirajo ob okvarah v aktivnem delu transformatorja. V prvem delu članka sta opisana problematika nastajanja gorljivih plinov v olju kot posledica okvar v navitjih ali jedru, ter mehanizem vdora zraka v Buchholz rele zaradi nepopolnega tesnjenja dilatacijskega sistema transformatorja ali vnosa zraka pri vzdrževalnih delih. V drugem delu je prikazana simulacijska naprava za detekcijo gorljivih plinov in podana uporabna vrednost izboljšave plinskega releja z vgradnjo detektorja gorljivih plinov. V zadnjem delu je opisano delovanje detektorja in avtomatike za prenos in obdelavo senzorskih podatkov. Predstavljene so tudi praktične prednosti in možnosti, ki jih vgradnja detektorja prinaša pri različnih tipskih močeh transformatorjev, izvedena je tudi ocena stroškov vgradnje in povečanje obratovalne zanesljivosti transformatorja.

LUKAČ, N., ŽLAUS, D., SEME, S., ŽALIK, B., ŠTUMBERGER, G.
IZRAČUN SONČNEGA POTENCIALA STREH IZ PODATKOV LIDAR Z VEČLOČLJIVOSTNIM SENČENJEM
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 23
Strehe stavb postajajo vedno bolj pomembne za namestitev fotovoltaičnih sistemov. Izboljšajo lahko samooskrbo z električno energijo in zmanjšajo emisije toplogrednih plinov. Žal niso vse strehe primerne za namestitev teh sistemov. V članku predstavljamo reševanje tega problema z ugotavljanjem sončnega potenciala streh, pri čemer pridobimo potrebne geometrijske informacije iz podatkov LiDAR, podatke o direktnem in difuznem obsevanju za dano lokacijo pa iz meritev s piranometrom. Za izboljšanje natančnosti izračuna sončnega potenciala uporabljamo večločljivostno senčenje.

PRELOVŠEK, M., BIZJAK, G.
PORABA ENERGIJE ZA JAVNO RAZSVETLJAVO V SLOVENSKIH OBČINAH V LETIH 2007 DO 2011
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 24
Prispevek vsebuje pregled in analizo porabe električne energije za javno razsvetljavo v slovenskih občinah v letih med 2007 in 2011. Iz prispevka je razvidno, da se je stanje javne razsvetljave v obdobju od 2007 do 2011 znatno izboljšalo, kar je posledica večjega zavedanja o varčnosti in možnostih izboljšav javne razsvetljave ter večjega števila prenov javne razsvetljave v zadnjih letih. S pomočjo podatkov o porabi električne energije za javno razsvetljavo smo izvedli tudi primerjavo z nekaterimi drugimi evropskimi državami. V prispevku so razložene tudi prednosti in slabosti različnih kazalnikov trajnosti javne razsvetljave ter primeri nekaterih prenov javne razsvetljave, ki so rezultirali v manjši porabi električne energije.

CERKOVNIK, U., ŠTUMBERGER, G.
ENERGETSKO SAMOZADOSTNA ULIČNA SVETILKA (ESUS)
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 25
V sklopu diplomskega dela »Vpliv uličnih svetilk na izgube pri prenosu električne energije in možnost samooskrbe svetilk z energijo« sta bila izdelana dva primera Energetsko samozadostne ulične svetilke (ESUS). Svetilka ni priključena na elektroenergetsko omrežje in za svoje delovanje pridobiva energijo s pomočjo vetra in sonca. Na vrhu droga je nameščena vertikalna veternica, ki prične delovati že pri zelo nizkih hitrostih vetra (2-3 m/s). Po obodu je nameščen tankoslojni solarni panel, ki izkorišča sončno energijo skozi dan. Zaradi nameščenih pasivnih infrardečih senzorjev gibanja in spremljanja ter vodenja sistema preko GSM omrežja, je možnost zmanjšanja porabe električne energije svetilke do 80 odstotkov.


 

 

Mednarodno posvetovanje
Komunalna energetika - oskrba z energijo / Power Engineering


Laboratorij za energetiko
Inštitut za močnostno elektrotehniko
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru
Koroška cesta 46, 2000 Maribor
Telefon: (02) 220 71 72 (doc. dr. Miloš BEKOVIĆ)
              (02) 220 70 84 (Jurček VOH)
              (02) 220 70 61 (prof. dr. Jože PIHLER)
Elektronska pošta
power.eng@um.si