ARHIV PRISPEVKOV


MEDNARODNO POSVETOVANJE

KOMUNALNA ENERGETIKA - OSKRBA Z ENERGIJO POWER ENGINEERING 2019

 


Vpišite iskalni niz:
BEV
CIP
CNG
EEO
NOX
ORC
OVE
SN
vod
    Natisni  

ZBAŠNIK SENEGAČNIK, M.
POTENCIAL PRIHRANKOV ENERGIJE V STAVBAH
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 1
Energijska učinkovitost stavb postaja vse bolj pomembna in predstavlja velik potencial prihrankov energije. Danes je mogoče zgraditi hišo, ki potrebuje za ogrevanje10-krat manj kot pred četrt stoletja. To je pasivna hiša. Standard pasivne hiše je nastal v Nemčiji leta 1996 in se hitro razširil predvsem v Avstrijo in Švico, nato pa tudi v druge evropske države. Do konca leta 2011 je bilo v Evropi zgrajenih 39.390 pasivni hiš, do 2016 naj bi njihovo število naraslo na 143.000. Pasivne hiše so zgrajene že na vseh celinah, primerne so tako za zmerna kot za vroča in hladna področja. Pasivna hiša rabi za ogrevanje največ 15 kWh/(m2a). Ima izredno kvaliteten in zrakotesen toplotni ovoj, ki mora biti izveden brez toplotnih mostov. Vgrajen je sistem kontroliranega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Zaradi vseh teh ukrepov so pri pasivni hiši specifične toplotne izgube (transmisijske in prezračevalne) manjše od 10 W/m2. Zato ima zgradba tako nizke potrebe po toploti, da klasični ogrevalni sistem ni več potreben. V pasivni hiši se lahko uporablja t.i. toplozračno ogrevanje. Pasivna hiša je optimalna hiša – ob cca 5% višjih stroških ima vsaj 3-krat manjše potrebe po toploti v primerjavi s hišami, grajenimi po trenutni zakonodaji. Ta se bo v nekaj letih še zaostrila. EPBD in tudi PURES uvajata pojem skoraj nič-energijske hiše, ki bo veljal za vse javne stavbe po letu 2018, po letu 2020 pa tudi za vse ostale stavbe. Natančne definicije o njeni dovoljeni rabi še ni, gotovo pa bodo vrednosti zelo podobne kot v pasivni hiši, lahko bodo celo nižje. Obstajajo namreč komponente in tudi znanje, tako ni razloga za manj ambiciozne zahteve. Standard pasivne hiše je primeren za novogradnje in sanacije, za različne tehnologije gradnje ter za vse namembnosti: enodružinske in večstanovanjske hiše, poslovne in proizvodne objekte, šole in vrtce, muzeje, cerkve, rekreacijske objekte, zapore itd. V standardu pasivne hiše so poleg stanovanjskih, poslovnih stavb, šol itd. že sanirani tudi več stoletij stari, spomeniško varovani objekti. V Sloveniji je od 2008 do konca 2012 nastalo skoraj 500 energijsko varčnih hiš, od tega je pasivnih več kot čez 160. Za tako veliko število so zaslužne nepovratne finančne spodbude, ki jih država dodeljuje preko Eko sklada. Večino pasivnih stavb je novogradenj, sanacij je kljub razpisanim spodbudam trenutno zelo malo. Vendar se bo njihovo število moralo že v kratkem povečati, da bo Slovenija lahko izpolnila obveze 20-20-20 do leta 2020. Vsako leto bi morali obnoviti 3 % stavbnega fonda, saj je število novogradenj pri nas premajhno, da bi z njimi izpolnile zahteve. Manjša raba energije za ogrevanje stavb predstavlja torej precejšen delež prihrankov energije v bližnji prihodnosti. Stavbe sicer potrebujejo energijo v celotnem življenjskem ciklusu – za pridobivanje surovin, proizvodnjo gradiv, gradnjo, obratovanje in na koncu za odstranitev. Skozi večji del zgodovine je faza obratovanja zavzemala največji delež rabe energije. Z večanjem energijske učinkovitosti stavb pa se delež energije za ogrevanje zmanjšuje, veča pa se delež vgrajene energije. V prihodnosti se bo potencial prihrankov energije iz faze obratovanja stavbe preselil v fazo gradnje in iskanje gradiv in tehnologij gradnje z nizko vgrajeno energijo.

KOKOT KRAJNC, M., DOMJAN, A.
Izvajanje politike energetske učinkovitosti v Sloveniji
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2017, 1
Energetska učinkovitost predstavlja enega izmed ključnih stebrov podnebno-energetske politike Evropske unije, saj uresničuje spoznanje, da je energija, ki je ne porabimo, najcenejša, najbolj čista in najbolj zanesljiva. To je bila podlaga za spremembe v veljavni direktivi o energetski učinkovitosti, ki obveznost doseganja prihrankov podaljšuje do leta 2030. V prispevku podrobneje predstavljamo novosti, ki jih bo morala Slovenija na področju politike učinkovite rabe energije upoštevati. Prav tako pa prikazujemo rezultate poročanja o doseženih prihrankih v letu 2015 ter napovedujemo novosti, ki bodo prispevale k izpolnjevanju zastavljenih ciljev dopolnjene direktive.

BELIČ, E., DEŽAN, K., LUKAČ, N., ŠTUMBERGER, G.
ANALIZA PRIHRANKOV ENERGIJE V NIZKONAPETOSTNEM OMREŽJU DOSEŽENIH Z OPTIMALNO GENERACIJO JALOVE MOČI FOTOVOLTAIČNIH SISTEMOV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 32
V delu je predstavljena analiza prihrankov energije v nizkonapetostnem omrežju, ki bi jih bilo mogoče doseči s pomočjo generacije jalove moči fotovoltaičnih sistemov (PVS) glede na potrebe v omrežju. Celotna analiza je narejena na modelu realnega nizkonapetostnega distribucijskega omrežja, v katerega sta priključena dva 50 kWp PVS. Prihranki energije so določeni za časovni okvir enega leta. Pri tem so delovne moči PVS določene na podlagi povprečnih vrednosti izmerjenega sončnega obsevanja v polurnih intervalih, delovne moči bremen pa na podlagi profila obremenitve. Zaradi relativno velike moči trenutno inštaliranih PVS je analiza narejena tudi za primer, ko bi v omrežje bili priključeni manjši PVS z nazivno močjo 5 kWp. Rezultati kažejo, da je s pomočjo optimalne generacije jalove moči mogoče doseči prihranke energije. Ti pa se še lahko povečajo, če so v omrežje namesto velikih PVS inštalirani manjši na mestih, kjer je prisotna poraba.


 

 

Mednarodno posvetovanje
Komunalna energetika - oskrba z energijo / Power Engineering


Laboratorij za energetiko
Inštitut za močnostno elektrotehniko
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru
Koroška cesta 46, 2000 Maribor
Telefon: (02) 220 71 72 (doc. dr. Miloš BEKOVIĆ)
              (02) 220 70 84 (Jurček VOH)
              (02) 220 70 61 (prof. dr. Jože PIHLER)
Elektronska pošta
power.eng@um.si